Inflacija ostaja precej visoka vsaj do prihodnje pomladi

Draginja in inflacija v Sloveniji naj bi se začeli postopoma umirjati šele prihodnjo pomlad, vsaj do konca tega leta pa naj bi se letna rast cen pri nas gibala na ravni približno deset odstotkov ali več. V marcu 2023 naj bi tako letna inflacija pri nas še znašala nekaj čez devet odstotkov, nato pa naj bi se do julija prihodnje leto znižala na dobre tri odstotke. To kažejo najnovejši podatki skupine Consensus, ki je sicer v primerjavi z julijem še nekoliko zvišala ocene letošnje inflacije pri nas in pričakovano povprečno stopnjo popravila s 7,9 na 8,2 odstotka,

Po drugi strani naj bi Slovenija letos še ohranila razmeroma solidno 4,9-odstotno gospodarsko rast, prihodnje leto pa naj bi se ta približno prepolovila, na 2,5 odstotka, še izhaja iz povprečja napovedi Consensusa. Pri nas se je sicer visoka gospodarska aktivnost nadaljevala tudi v drugem četrtletju, v prvi polovici leta se je BDP medletno povečal za 8,9 odstotka, kar pomeni, da je bila rast višja od povprečja EU in evrodežele, ugotavljajo na Sursu.

Skupna zaposlenost pri nas je ob polletju še naraščala. V primerjavi z lanskim drugim četrtletjem se je na novo zaposlilo približno 36.000 oseb, kar je 3,4-odstotna rast. Ob tem pa je bilo v drugem četrtletju skupaj razpisanih skoraj 25.900 prostih delovnih mest, kar je šest odstotkov več, kot jih je bilo v prejšnjem četrtletju, in hkrati največ od leta 2008, odkar se izvajajo te raziskave.

Rekorderka ostaja Turčija s skoraj 90-odstotno inflacijo

Institucije, ki prispevajo svoje napovedi v okviru Consensusa, po drugi strani očitno ne pričakujejo hitrega zniževanja inflacije v državah srednje in vzhodne Evrope, pri čemer velja omeniti, da so za Slovenijo njihova inflacijska pričakovanja celo med najnižjimi. Rekorderka pri dvigu cen seveda ostaja Turčija, kjer imajo zdaj skoraj 90-odstotno medletno stopnjo inflacije.

Med evrskimi državami cene še naprej najbolj divjajo v baltskih državah, kjer letna inflacija presega 20 odstotkov, hkrati pa se gospodarska aktivnost krči, kar tehnično gledano že pomeni stagflacijo. Razmeroma visoko, 16- in večodstotno stopnjo naj bi po napovedih še nekaj mesecev imele tudi tri višegrajske države, ki nimajo evra, Poljska, Češka in Madžarska. Tamkajšnje centralne banke so sicer letos že nekajkrat zvišale obrestne mere, a to ni umirilo cen.

Sosednji Hrvaški, ki bo januarja vstopila v evrsko območje, v Consensusu za prihodnje mesece napovedujejo nekaj več kot 11-odstotne stopnje letne inflacije, torej kakšno odstotno točko višje kot pri nas, pa tudi stopnje gospodarske rasti naj bi bile pri južnih sosedih to in prihodnje leto precej podobne kot v Sloveniji: 4,2 odstotka letos in 2,9 odstotka prihodnje leto.

Ukrajina naj bi prihodnje leto počasi okrevala

V Consensusu v svoje napovedi vključujejo tudi Rusijo in Ukrajino in pričakovano obema napovedujejo krčenje gospodarstva. V Rusiji naj bi se BDP letos znižal za 6,9, prihodnje leto pa še za dodatnih 2,3 odstotka. V Ukrajini je pričakovani trend nekoliko drugačen, in sicer naj bi se letos BDP zaradi posledic ruske agresije zmanjšal za bistveno več, za kar 37 odstotkov, vendar naj bi se prihodnje leto s tako znižane osnove že zvišal za blizu 11 odstotkov. To pomeni, da mednarodni napovedovalci tej državi za prihodnje leto že napovedujejo počasno okrevanje.