Inflacija na prelomnici med začasno in bolj ukoreninjeno

Inflacija v Sloveniji trenutno medletno znaša 2,7 odstotka, v povprečju evrskega območja pa 3,4 odstotka in s tem presega dvoodstotni cilj Evropske centralne banke. Doslej sicer še prevladujejo ocene, da se bo inflacija po postopni krepitvi do konca letošnjega leta v prihodnjem letu začela umirjati. Rast cen namreč zdaj poganjajo zlasti prehodni dejavniki, vendar tveganja glede njene prihodnje rasti ostajajo izrazita, ugotavljajo v Banki Slovenije, kjer so pripravili razpravo z naslovom Inflacija v luči epidemije – kaj lahko pričakujemo?

Prvi dejavnik višje rasti cen je povezan s cenami energentov, ki se vračajo na ravni izpred krize. Druga stvar so ukrepi, povezani z zadnjo krizo, denimo v Nemčiji, kjer so ponovno zvišali DDV. Okrevanje je v tem trenutku neenakomerno z zdravstvenega in ekonomskega vidika, nastajajo zastoji v proizvodnji, to povzroča motnje v dobavnih verigah, ponudbeni šoki pa prispevajo, da so cene višje kot sicer.

Spremembe v inflacijskih pričakovanjih

Vsaj doslej ni bilo večjih sprememb glede inflacijskih pričakovanj, ni sekundarnih učinkov na trgu dela, to kaže, da je inflacija začasne narave, meni guverner Banke Slovenije Boštjan Vasle, a hkrati dodaja, da smo zdaj »v prelomnem trenutku, ko se že kažejo spremembe v inflacijskih pričakovanjih, na nekaterih segmentih se že dogajajo spremembe, primanjkuje delovne sile. Če bi se pritiski na povišanje plač okrepili, ne bi mogli več govoriti o prehodnem značaju inflacije.«

ECB sicer pričakuje, da se bo inflacija v letu 2022 umirila pod mejo dveh odstotkov.

Omejitve na strani ponudbe dela so za podjetja vedno večji omejitveni dejavnik, omejitve za industrijo pa postajajo tudi surovine in polproizvodi. Kako se bodo ti stroškovni pritiski prenesli v tekoče cene, je povezano z veliko negotovostmi. Uvozne cene so narasle za 14 odstotkov na medletni ravni zaradi naraščanja cen energentov in surovin. To se prenaša v cene pri proizvajalcih, poudarja viceguvernerka BS Tina Žumer. 

Trenutno povišanje inflacije je sicer po njeni oceni še vedno prehodne narave zaradi podražitev energentov, surovin in motenj v dobavnih verigah. So pa tveganja, da se inflacija poviša bolj, in če bi bila neskladja med ponudbo in povpraševanjem dolgoročnejša, bi to vplivalo na oblikovanje cen pri podjetjih, povišana inflacijska pričakovanja pa bi se lahko prelila v rast plač. Tretji dejavnik so podnebne spremembe, če bi posledice ukrepov za zeleni prehod imele višji srednjeročni učinek na inflacijo.

Trenutna slovenska raven inflacije je sicer nižja od povprečja evroobmočja, na drugi strani pa rezultati ankete, ki so jo pripravili v Banki Slovenije, kažejo, da skoraj polovica vprašanih svojo osebno inflacijo vidi višjo od izmerjene, med dvema in sedmimi odstotki, skoraj polovica vprašanih pa jo občuti višjo kot sedem odstotkov. Kdor polni rezervoar za gorivo dvakrat na mesec, zazna precejšnjo podražitev, saj se poveča tudi potrošnja goriva, pojasnjuje Marko Pahor z ekonomske fakultete. Nastaja razlika med uradno izmerjeno in osebno inflacijo, saj jo posamezniki različno občutijo.

Covid je povzročil težave pri merjenju inflacije, ni bilo take dostopnosti za snemanje cen, vzorci potrošnje so se bistveno spremenili, pa ugotavlja direktor Sursa Tomaž Smrekar. Slovenska statistika je po njegovi oceni razvila metodologije, dodala podatkovne vire in ima zelo napreden način spremljanja cen. Od 2018 spremljajo 75 odstotkov vseh cen hrane in brezalkoholnih pijač in 70 odstotkov cen alkoholnih pijač in tobaka. Cene zbirajo tudi z interneta. Od leta 2018 tako spremljajo 70.000 cen, pred desetimi leti pa so jih le 6500.

Vzroki za dražitev zemeljskega plina

Zadnje čase se je podražilo ogrevanje, zemeljski plin in elektrika se dražita v decembru. Po mnenju Marka Pahorja je zdaj v Evropi najbolj pereča podražitev zemeljskega plina, kjer se je »zgodilo več dejavnikov hkrati: po hudi zimi se je hladno obdobje zavleklo v pomlad, skladišča plina v EU pa so poleti ostala relativno prazna. Ponavadi so v tem času leta okoli 95 odstotkov polna, zdaj smo pri 77 odstotkih na evropski ravni. Dobave s plinskimi tankerji so manjše, kot bi lahko bile, ker tudi azijski trgi vse bolj povprašujejo po plinu. To poganja cene plina navzgor. Nekateri krivijo Gazprom, ker da načrtno pritiska na EU, da bi sprostili gradnjo severnega toka 2. Gazprom ne želi preseči v Evropi 40-odstotnega tržnega deleža. To se nato prenaša na druge energente, kar pritiska na cene nafte in elektrike,« je pojasnil Pahor. 

Pri inflaciji je zelo veliko špekulacij in treba je umiriti debato, pa meni Andrej Božič iz Združenja Manager. Slovenska podjetja imajo namreč dolgoročne pogodbe glede cen plina. Naša energetika je v državni lasti. Premog se zdaj ni podražil, menjava goriva v nuklearki pa je na leto in pol. Zato ne bi smelo biti nekih večjih inflacijskih učinkov v nekaj mesecih, je prepričan.

Na drugi strani pa so polprevodniki strateški material, evropske proizvodnje je zelo malo. »Tu bi se morali navaditi na strukturne prilagoditve. Stvari so se zelo spremenile, strategije se zdaj delajo na dve do tri leta, modele poslovanja je treba spremeniti. Zdaj se pošilja manj stvari na Kitajsko, planiranje je zelo oteženo. To se kaže v višjih stroških poslovanja. Nekaj časa bo trajala prilagoditev v digitalizacijo in zeleni prehod,« meni Božič, ki pričakuje velike pritiske na plače, ker podjetja imajo projekte, nimajo pa dovolj ustreznih kadrov, da bi jih izpeljali.

Zato je zanj nujna uvedba socialne kapice, ki bi preprečila izseljevanje mladih. »Covid dodatki in govorice o inflaciji so povzročili tudi pritiske sindikatov. Zdravniki so si dvignili plače, kaj pa medicinske sestre, več bo treba plačati dobrega kuharja, natakarja. Potrebni bodo davčni in drugi ukrepi in reforme, da bodo ljudje imeli ustrezen neto izplen, ali pa bodo stroški tako visoki, da jih podjetja ne bodo več prenesla. So zelo močni pritiski pri kadrih.«

Na trgu dela so gibanja trenutno ugodna, podjetja pa se zdaj soočajo s pomanjkanjem usposobljene delovne sile, kar je povezano z demografskimi gibanji. Število delovno sposobnih prebivalcev se zmanjšuje, to se bo nadaljevalo. Premalo je delavcev z znanji in veščinami, meni tudi direktorica Umarja Maja Bednaš. »Vpliv tega se kaže v hitrejši rasti plač zaradi pomanjkanja delovne sile. Odgovor na to je višja produktivnost, ki ne bi povzročala višjih inflacijskih pritiskov. Za zdaj smo še v fazi okrevanja, gibanje plač predvidoma ne bo izrazito, so pa tveganja.«  

Po prepričanju Marka Pahorja ostajajo pri nas inflacijska pričakovanja trdno zasidrana. Inflacijska spirala nastane, ko se inflacijska pričakovanja vgrajujejo v prihodnjo inflacijo. Pobuda, da se minimalne plače povečajo za deset odstotkov, lahko povzroči pritiske naprej, tudi zaradi usklajevanja pokojnin. Digitalizacija je tako hitra, da je povzročila ponudbeni šok, kar zahteva investicije, prestrukturiranje, vmes pa prihaja do ozkih grl. Dvig cen energije je povezan z zelenim prehodom, ki prav tako zahteva naložbe.

Obstaja pa tudi velika razlika med inflacijo, merjeno s harmoniziranim indeksom cen življenjskih potrebščin, in pa cenami nepremičnin. ECB bo aprila 2022 v zvezi s tem objavila prvi pilotni rezultat za zadnje četrtletje letos, Eurostat pa bo sam objavil podatke za posamezne države in evrsko območje.