IMF izboljšal napovedi za letos, opozarja na cepljenje

Mednarodni denarni sklad (IMF) je zvišal napoved letošnje gospodarske rasti v svetu s 5,2 na 5,5 odstotka in pri tem ocenil, da bo gospodarsko okrevanje letos prispevalo tudi k osemodstotni rasti obsega svetovne trgovine. A pri tem opozarja tudi na tveganja. »Veliko bo zdaj odvisno od izida tekme med spreminjajočim se virusom in potrebnim široko zastavljenim cepljenjem, ki naj bi končalo pandemijo, ter od zmožnosti politik, da nudijo potrebno podporo, dokler se pandemija ne konča. Dotlej ostaja velika negotovost, možnosti po državah pa so precej različne,« je ob predstavitvi napovedi sporočila glavna ekonomistka IMF Gita Gopinath.



Lani se je svetovno gospodarstvo zaradi pandemije skrčilo za 3,5 odstotka, kar je največji upad po drugi svetovni vojni, skupna izguba svetovnega BDP pa bo v letih 2020–25 znašala kar 22.000 milijard dolarjev in kar 110 držav bo še leta 2022 imelo nižji BDP na prebivalca kot leta 2019, je posledice krize opisala Gopinathova.

Letošnji odboj bo po lanskem pandemičnem upadu svetovnega gospodarstva precej neenakomeren. Kar zadeva Unijo in druge razvite države, IMF predvideva, da se bo po ne prav spodbudnem začetku letošnjega leta nato njihova rast okrepila v drugi polovici leta, po široki uporabi cepiv. Najhitreje naj bi letos okrevale ZDA in Japonska, ki naj bi raven iz leta 2019 dosegli že v drugi polovici letošnjega leta, evropske države pa šele kakšno leto pozneje.
 

ZDA pomagajo obsežne fiskalne spodbude

V skladu so tako najbolj, za kar dve odstotni točki, na 5,1 odstotka, zdaj zvišali letošnjo napoved za ZDA, ki jim pomagajo tudi obsežne fiskalne spodbude. Napoved za evrsko območje so v primerjavi z lanskim oktobrom znižali za celo odstotno točko in zdaj zanj po lanskem 7,2-odstotnem padcu predvidevajo 4,2-odstotno rast.



Znižana pričakovanja za evrsko območje so posledica upočasnitve gospodarske aktivnosti ob koncu lanskega leta, ki jo je ob rasti okužb in ponovnem zaprtju gospodarstva pričakovati tudi na začetku tega leta. IMF je tako v primerjavi z oktobrskimi predvidevanji opazno popravil navzdol letošnje napovedi za naše pomembne evropske gospodarske partnerice; napoved rasti za Nemčijo je znižal za 0,7 odstotne točke na 3,5 odstotka, za Italijo pa za kar 2,2 odstotne točke na tri odstotke.



V primerjavi z zadnjimi napovedmi so zdaj najbolj popravljeni navzgor obeti za Indijo, ki naj bi dosegla kar 11,5-odstotno povečanje BDP. Sledi ji Kitajska z močno, nekaj čez osemodstotno gospodarsko rastjo, pri tem da je bila lani ena od redkih držav, ki je kljub pandemiji še vedno povečala obseg gospodarstva za dobra dva odstotka.

IMF, ki ga vodi Kristalina Georgieva, ponovno izpostavlja, da je breme pandemije in krize porazdeljeno zelo neenakomerno med družbenimi skupinami, najbolj pa so, kar zadeva življenjski standard in prihodke, prizadeti delavci z nižjo izobrazbo, ženske, mladi, zaposleni v sektorjih, kjer je veliko stikov, in prekarni delavci. Posledično naj bi lani in letos kar 90 milijonov ljudi po svetu padlo pod prag ekstremne revščine.
 

Brez posebne napovedi za Slovenijo

Napovedi tudi tokrat spremljajo velika tveganja. Z decembrskim sporazumom med EU in Združenim kraljestvom je bila odstranjena nevarnost neurejenega brexita, na drugi strani pa je zdaj ključno hitro, učinkovito in široko zastavljeno cepljenje po vsem svetu, saj novi sevi virusa opozarjajo, da epidemija ni končana, dokler ni končana povsod, poudarjajo v IMF. Hitrejši napredek pri končanju zdravstvene krize bi v letih 2020–25 povečal svetovni dohodek za kar devet tisoč milijard dolarjev, s koristmi za vse države, tudi razvite naj bi pridobile približno štiri tisoč milijard dolarjev.

Za Slovenijo washingtonski analitiki tokrat niso pripravil posebne napovedi, nam je pa IMF nazadnje, oktobra lani, torej še pred drugim valom, za letos še predvidel 5,2-odstotno gospodarsko rast. To je nekaj nad januarsko povprečno napovedjo skupine Consensus, ki za letos za našo državo predvideva 4,7-odstotni gospodarski odboj.