Guverner Vasle v odprtem pismu premieru o predlogu zakona o podrejencih

Guverner Banke Slovenije Boštjan Vasle je v odprtem pismu, naslovljenem na predsednika vlade Marjana Šarca, pojasnil stališča BS glede predloga zakona o postopku sodnega varstva nekdanjih imetnikov kvalificiranih obveznosti bank, ki je v vladni proceduri.
 
Če bi bil zakon »sprejet z vsebino, s kakršno smo bili seznanjeni v okviru javne obravnave, bi kršil temeljna načela centralnega bančništva in pomembno vplival na položaj Banke Slovenije. To smo izpostavili že v pripombah, ki smo jih posredovali Ministrstvu za finance RS (in vam jih pošiljamo v prilogi), podobno mnenje pa je podala tudi Evropska centralna banka (ECB). Ta stališča je nujno upoštevati, če naj bi bil zakon, s katerim se rešuje položaj nekdanjih imetnikov kvalificiranih obveznosti, skladen z zakonodajo EU in ustavo RS,« je zapisal guverner.
 

Sporni koncept objektivne odgovornosti BS

Po mnenju BS je pri predlogu zakona sporno in ključno, da »uvaja koncept objektivne odgovornosti Banke Slovenije za morebitno prikrajšanje nekdanjih imetnikov kvalificiranih obveznosti v primeru ugotovljene razlike med dejansko obravnavo nekdanjih kvalificiranih obveznosti pri izreku izrednih ukrepov ter obravnavo, ki je bila zahtevana na podlagi predpisov in uveljavljenih praks. Banka Slovenije bi morala povrniti vsakršno razliko, ne glede na krivdo oziroma odgovornost Banke Slovenije, torej tudi v primeru, če prikrajšanje sploh ni posledica nepravilnih ali nezakonitih ravnanj BS. Koncept objektivne odgovornosti za navedeno prikrajšanje krši načelo prepovedi monetarnega financiranja, ki je temeljno načelo delovanja centralne banke na podlagi PDEU (pogodbe o delovanju EU) ter statuta ESCB in ECB.«
 
V slovenski centralni banki menijo, da »odškodninskega bremena v konkretnem primeru torej ni mogoče naložiti Banki Slovenije brez upoštevanja koristi, ki so jih prejele država in banke, še posebej če upoštevamo, da je temeljno pravilo pri povračilu škode vzpostavitev prvotnega stanja. Glede na to, daje bila sanacija izvedena z namenom ponovne vzpostavitve stabilnosti bančnega sistema v državi, odgovornosti za plačilo povračila iz naslova prikrajšanja, ki ni odvisna od krivde oziroma odgovornosti, ni mogoče naložiti Banki Slovenije.«
 
Pri tem v BS še poudarjajo, da »predlagatelj neustrezno razlaga napotilo ustavnega sodišča glede povračila prikrajšanja nekdanjim imetnikom, ko to napotilo uporabi kot podlago za utemeljitev ureditve, po kateri naj bi Banka Slovenije izplačala prikrajšanje ne glede na krivdo«.

Banka Slovenije ne nasprotuje temu, da so nekdanji imetniki upravičeni do takšnega povračila, če bo seveda ugotovljeno prikrajšanje (torej ne glede na krivdo), vendar je pri tem treba upoštevati pravila, ki veljajo v EU, in ustavo, v razmislek pa je predložila predlog, da se kot podlaga za ugotavljanje višine morebitnega povračila nekdanjim imetnikom uporabi ocena o učinkih in povračilu stroškov državne pomoči, ki jo je zagotovila Republika Slovenija.

Škodo bi v vsakem primeru nosil proračun RS

Prvi mož BS poudarja še, da bi tudi v primeru, ko bi škodo poplačala Banka Slovenije iz svojih rezerv, kot to predvideva predlog zakona, stroške poplačila nosil proračun Republike Slovenije. V skladu z zakonom Banka Slovenije ne more odvajati dobička državi, dokler njene rezerve ne dosežejo predpisane ravni, ob tem da Banka Slovenije redno dosega in odvaja dobiček v proračun.

Prepoved denarnega financiranja in neodvisnost Banke Slovenije sta po Vasletovem mnenju pravili, ki ju mora »kot guverner spoštovati in v okviru mojih pristojnosti storiti vse, da zagotovim njuno uveljavitev. Ob tem pa se zavedam, da je vprašanje sodnega varstva imetnikov podrejenih obveznosti treba rešiti čim prej.« Zato je Banka Slovenije že na začetku postopka priprave zakona opozorila na ključna pravila delovanja centralne banke, ki bi morala biti pri tem upoštevana.

»Predlog zakona, ki je bil pripravljen v letu 2017, je vprašanje prepovedi denarnega financiranja upošteval. Po naši presoji odpiranje že rešenih vprašanj ni v interesu hitrega sprejetja zakona in s tem odprave neustavnega stanja. Menim, da vas moram pred ponovno obravnavo zakona na vladi opozoriti na odprta vprašanja, ki potencialno ovirajo uveljavitev zakona. Zato predlagam ponoven razmislek o teh vprašanjih. Kot omenjeno, obstaja več možnih rešitev,« piše guverner, ki vlado naproša, da bi rešitve preučili in rešili sporna vprašanja še pred sprejetjem zakona na vladi.