Grčija na samostojno pot

Osem let in pol po tem, ko je Grčija priznala manipulacijo z javnimi financami ter da je zaradi tega nesposobna plačati pokojnine in plače javnim uslužbencem, se država spet postavlja na lastne noge. Samostojnost Grčije ima kar nekaj pogojnikov. Danes se namreč le zaključuje zadnji program pomoči in Helenska republika bo poskušala sredstva za financiranje javnih financ sama najti na finančnih trgih.



Država je od leta 2010 skupno prejela 241,6 milijarde evrov pomoči od Mednarodnega denarnega sklada (IMF), članic EU in evropskih reševalnih skladov. Še 107 milijard evrov so prispevale mednarodne banke z odpisom grškega dolga. Država si je konec junija izborila še zadnji paket pomoči, ki bo državi omogočil, da se postavi na noge. Moratorij na vračilo glavnic in paketov pomoči je bil podaljšan do leta 2032, centralne banke, ki bi kupovale grške obveznice, pa bodo vse iztržene dobičke do leta 2022 vračale Grčiji. O vzdržnosti grškega dolga bodo države članice spet razpravljale leta 2032.



Grčija iz programa pomoči izstopa zadolžena kot še nikoli. Javni dolg je konec lanskega leta znašal 317 milijard evrov, kar je okoli 182 odstotkov grškega BDP. Tudi letos se bo javni dolg še povečal. Edino, kar državo rešuje, je rahlo pozitiven državni proračun in dejstvo, da je okoli tri četrtine grškega dolga v rokah evropskih držav in evropskih reševalnih skladov. Ta dolg ima obrestno mero okoli 1,5 odstotka in povprečno ročnost 32 let. Velik del dolga ima tudi moratorij na plačilo obresti. Skratka, Grčija do leta 2032 lahko ravna skoraj tako kot država, katere javni dolg znaša zmernih 45 odstotkov BDP. S tem ima seveda kar nekaj let časa, preden bo morala začeti razmišljati, kako dolgove iz obdobja pod skrbništvom EU vrniti.



Še vedno pa to seveda ne pomeni, da lahko popolnoma sama odloča o porabi proračunskih sredstev. Pogled v letošnji proračunski načrt in načrt za prihodnji dve leti kaže, da si bo država ob ugodnih okoliščinah lahko privoščila okoli dve milijardi evrov večjo javno porabo kot do zdaj, ko je bila poraba pogojena z izvajanjem sanacijskih ukrepov. Za primerjavo: dve milijardi evrov je približno primerljivo s 400 milijoni evrov javnih izdatkov Slovenije.
 

Počasno okrevanje

Naloga Grčije v prihodnjih letih bo predvsem priprava rezerv za vračanje dolga. Država se le počasi rešuje iz krize in njen razvoj je bistveno počasnejši od povprečja članic EU. Lanska gospodarska rast je znašala 1,4 odstotka, najmanj med vsemi državami članicami in skoraj pol manj od povprečja EU. Letos naj bi se rast povečala na dva odstotka in IMF napoveduje Grčiji postopno vse opaznejšo rast.



Tudi razmere na trgu dela se le počasi izboljšujejo. Leta 2013, ko je bila brezposelnost na vrhuncu, je vsak četrti Grk v aktivni dobi iskal zaposlitev. Konec lanskega leta je bila brez dela še vedno več kot petina Grkov, letos naj bi se brezposelnost zmanjšala pod to mejo. A brezposelnost je kljub zmanjšanju še vedno največja med članicami EU. Tako velika brezposelnost pa prinaša nevarnost širjenja sive ekonomije in posledično težave v javnih financah. Siva ekonomija in izogibanje plačila davkov sta tudi sicer veliki težavi Grčije, ki se ju je država v času krize le delno lotila.
 

Potek grške sanacije

Grčija je uradno priznala težave na začetku leta 2010. Cene obveznic so zgrmele in stroški zadolževanja so postali za Grčijo nevzdržni. Maja istega leta so Grčijo pred bankrotom rešile druge države članice EU in IMF, ki so Grčiji dale prvi triletni paket pomoči v skupni vrednosti 110 milijard evrov. Od tega zneska so okoli 80 milijard evrov posodile države članice (z nekaterimi izjemami), še 30 milijard evrov likvidnosti pa je ponudila IMF.



Dve leti pozneje je postalo jasno, da je Grčija le še globlje v krizi. Delno tudi zaradi slabega izvajanja sanacijskih ukrepov. EU je takrat že ustanovila reševalni sklad za države članice v težavah. Skupaj z IMF so pripravili drugi program pomoči. V sanacijo so bile takrat vpletene tudi poslovne banke, ki so imele v lasti grške obveznice. Te so odpisale dobro polovico vrednosti dolga.
Zapletlo pa se je leta 2015, ko je pred iztekom drugega paketa pomoči nova grška vlada pod vodstvom Aleksisa Ciprasa ustavila reforme. A grški upor traja manj kot pol leta. Sredi leta je Grčiji zmanjkalo denarja in z EU so se dogovorili še za tretji program pomoči. Dobre razmere na finančnih trgih so Grčiji že lani omogočile zadolževanje na finančnih trgih. Letošnje pogajanje o izstopu iz programa je državi omogočilo, da se vsaj srednjeročno zadolžuje brez velikega tveganja za posojilodajalce.