Gospodarsko okrevanje doma in v Evropi izgublja zagon

Ljubljana – Gospodarsko okrevanje v evrskem območju v jesenskih mesecih izgublja zagon zaradi hitrega poslabševanja epidemioloških razmer. Zelo podobne razmere zaznavamo tudi v Sloveniji, kjer se v zadnjih tednih obeti hitro poslabšujejo. Kriza v evrskem območju bi bila še bistveno globlja brez hitrega in obsežnega odziva ekonomskih politik, ugotavljajo v Banki Slovenije (BS) in pri tem poudarjajo, da pri nas razmere na trgu dela zaradi ukrepov države za zdaj še ostajajo solidne.

V evrskem območju se kazalniki gospodarske aktivnosti po rasti v obdobju od maja do julija zdaj znova poslabšujejo, v prihodnjih mesecih pa bo vpliv novega vala širjenja virusa še precej večji, opozarjajo v BS. Znižanje zaupanja v podjetjih in pri potrošnikih bo ob nadaljnjem poslabšanju razmer na trgu dela povzročilo zmanjševanje domačega povpraševanja, s čimer se povečujejo tveganja za uresničitev zadnjih napovedi mednarodnih inštitucij glede padca gospodarske aktivnosti. Na drugi strani se pričakuje tudi krepitev deflacijskih pritiskov.

V Sloveniji se je sicer v tretjem četrtletju sprva nadaljevalo hitro okrevanje gospodarstva, ki se je začelo po umiritvi prvega vala okužb v maju. Ob izrazitih ukrepih ekonomskih politik so bili odzivi gospodarskih subjektov na letošnjo zdravstveno krizo do jeseni drugačni kot med prejšnjo finančno krizo, saj se gospodinjstva niso dolgoročneje odrekla nakupom trajnih proizvodov, podjetja pa so okrepila zaloge.

Slabše v primerjavi s tistimi na domačem trgu so razmere v menjavi s tujino, kjer se je okrevanje čez poletje ustavilo. Rast izvoza je zastala v številnih skupinah blaga. Oteženo potovanje in spremembe v obnašanju ljudi še močneje zavirajo okrevanje storitvene menjave. V zadnjih tednih pa se podobno kot v evrskem območju obeti znova naglo slabšajo. Najbolj ranljive bodo ponovno storitve, odvisne od neposrednega stika med ponudnikom in stranko, dodatno povečanje negotovosti pa bo med drugim še podaljšalo odlog v investicijskih odločitvah podjetij, poudarjajo v centralni banki.

Razmere na trgu dela sicer ob zmanjšanju BDP in veliki negotovosti za zdaj ostajajo solidne. Mesečno zmanjševanje zaposlenosti se je v poletnih mesecih ustavilo, po majskem vrhu pa se je zmanjševala tudi brezposelnost. Konec septembra je bilo registrirano brezposelnih 84.000 oseb, kar je le še šest tisoč več kot pred razglasitvijo epidemije, zelo verjetno pa se bo to število do konca leta povečalo.

V Banki Slovenije opozarjajo tudi na obsežne javnofinančne posledice pandemije, pri tem da so prihodnja fiskalna gibanja podvržena številnim negotovostim. V prvi polovici leta je primanjkljaj države znašal 11 odstotkov BDP. Dolg je ob koncu junija znašal 78,2 odstotka BDP, kar je za 12,6 odstotne točke več kot ob koncu lanskega leta. Pogoji zadolževanja so sicer ostali ugodni zaradi izrazito spodbujevalne denarne politike in tudi solidnega makroekonomskega položaja v primerjavi z marsikatero članico evrskega območja, kar pozitivno vpliva na bonitetno oceno države, še poudarjajo v BS.