Gospodarska rast se je v tretjem četrtletju upočasnila

Zadnji podatki za tretje četrtletje kažejo nadaljevanje upočasnjene rasti gospodarstva v Sloveniji in blago gospodarsko krčenje v evrskem območju, ugotavlja Banka Slovenije v zadnjem pregledu makroekonomskih gibanj. Po septembrskih napovedih ECB naj bi bila rast evrskega BDP letos sicer 0,8-odstotna, naslednje leto pa naj bi dosegla 1,3 odstotka. 

Skromna rast slovenskega gospodarstva naj bi v tretjem četrtletju temeljila predvsem na krepitvi storitvenih dejavnosti, kjer razmere ostajajo ugodne. To kažejo pozitivne ocene povpraševanja, ki jih podpirata nadaljnja realna rast mase plač in krepitev turizma. Na drugi strani pa proizvodnja predelovalnih dejavnosti mesečno precej niha, gradbena aktivnost pa se še naprej zmanjšuje, a z razmeroma visoke ravni. Kratkoročni napovedni modeli ob razpoložljivih podatkih za tretje četrtletje nakazujejo 0,2‍-‍odstotno četrtletno rast BDP, podobno kot četrtletje prej, še ugotavljajo analitiki v centralni banki. 

Trg dela ostaja blizu rekordnih ravni, kljub rahlemu padcu števila delovno aktivnih oseb in dvigu registrirane brezposelnosti. Pri tem podjetja večinoma pričakujejo nadaljnje zaposlovanje.

Rast plač, predvsem v zasebnem sektorju, ostaja visoka, kar še povečuje stroškovne pritiske na podjetja, zlasti ob nizki rasti produktivnosti. Slovenska podjetja se soočajo s šibkim tujim povpraševanjem. Analiza domačega izvoza »kaže strukturne izzive v trgovini in proizvodnih verigah, povezanih z avtomobilsko industrijo. Za zdaj so imela ta gibanja omejene učinke na zunanji položaj gospodarstva, saj se tržni deleži slovenskega blagovnega izvoza od začetka lanskega leta povečujejo, na visoki ravni pa se ohranja tudi presežek na tekočem računu,« ugotavljajo v BS. 

Kar zadeva skupno inflacijo, se pri nas še naprej znižuje in ostaja pod evrsko, trg dela pa se ohranja blizu rekordnih ravni z visoko rastjo plač. Inflacija se še naprej znižuje in je septembra upadla na 0,7 odstotka (HICP), k čemur so največ prispevale cene energentov. Rast cen hrane ostaja nizka, cene drugega blaga pa medletno nižje, a nekoliko manj kot poleti. Posledično se je osnovna inflacija okrepila na 2,4 odstotka (avgusta 2,2 odstotka). Rast cen storitev ostaja povišana, ob tem pa še vedno visoka rast stroškov dela, pričakovanja podjetij o nadaljnji rasti prodajnih cen in kratkoročna trendna gibanja tudi ne nakazujejo umirjanja rasti v prihodnjih mesecih.

Kar zadeva javne finance, se je primanjkljaj države do junija zmanjšal na dva odstotka BDP. K izboljšanju so po oceni BS prispevali ugodne razmere na trgu dela, manj izrednih ukrepov in šibkejše investicije države od načrtovanih.