Banka Slovenije izboljšala gospodarske obete

Po lanski umirjeni, 1,6-odstotni gospodarski rasti je Banka Slovenije napoved za letos zvišala na 2,5 in prihodnje leto na 2,6 odstotka – oboje je za 0,3 odstotne točke več od zadnje napovedi lani decembra –, v 2026 pa naj bi se BDP zvišal za 2,8 odstotka. Slovenija naj bi tako letos in prihodnji dve leti rasla opazno hitreje od povprečja evrskega območja, kjer naj bi se BDP letos povečal za le 0,9 in prihodnje leto za 1,4 odstotka. 

»Na gospodarsko aktivnost bo letos spodbudno vplivalo zlasti domače trošenje ob rasti realnih dohodkov in povišanih izdatkov države, v prihodnjih dveh letih pa bo rast dodatno spodbujena s strani tujega povpraševanja in s krepitvijo izvoza. Ob izboljšanih gospodarskih obetih se bo zaposlenost še naprej povečevala, brezposelnost pa ohranjala na zgodovinsko nizki ravni. Vztrajajoča tesnost trga dela bo še naprej ohranjala visoko rast plač,« je ocenila viceguvernerka BS Tina Žumer.

Vir: Banka Slovenije

Inflacija se bo do konca leta 2026 približevala srednjeročnemu dvoodstotnemu inflacijskemu cilju ECB, a bo ob vztrajanju domačih cenovnih pritiskov njeno zniževanje bolj postopno in počasnejše kot lani. Povprečna inflacija bo tako letos znašala 2,4 odstotka (lani 7,2 odstotka), prihodnje leto pa naj bi se zaradi vpliva višjih plač in izteka vladnih ukrepov za blaženje cen energentov prehodno povišala na tri odstotke. Nato naj bi se v 2026 znižala na 2,3 odstotka, še napovedujejo v Banki Slovenije.

Vrzel med našo in evrsko inflacijo bo občutno manjša kot v prejšnjih dveh letih. Po zadnjih napovedih bo povprečna inflacija v evrskem območju letos znašala 2,5 odstotka, prihodnje leto 2,2 in v 2026 1,9 odstotka. Svet ECB je prejšnji teden znižal ključne obrestne mere, njegove prihodnje odločitve pa bodo v celoti odvisne od aktualnih razmer, ekonomskih in finančnih podatkov, od gibanja osnovne inflacije in moči učinkovanja naših ukrepov, je povedala Žumer. 

Dolg države v BDP se bo zniževal

BS v novih makroekonomskih projekcijah še predvideva, da bo primanjkljaj sektorja država letos in prihodnje dve leti znašal manj kot tri odstotke BDP. Dolg države v deležu BDP bo čez dve leti tako nižji kot pred pandemijo, kar bo predvsem posledica nadaljevanja visoke nominalne rasti BDP in izteka energetskih ukrepov. Letos naj bi tako dolg države znašal 66,8 odstotka BDP, prihodnji dve leti pa naj bi se znižal na 65,1 oziroma 64,1 odstotka BDP, napovedujejo v Banki Slovenije. 

Napovedi spremljajo tudi tveganja, ki so pri gospodarski rasti uravnotežena, pri inflaciji pa so predvsem zaradi plačnih pritiskov in morebitne nižje rasti produktivnosti usmerjena navzgor. Kot priložnost za višjo rast v BS poudarjajo predvsem uporabo presežnih prihrankov gospodinjstev.