Furs obdavčuje račune v tujini s skupaj 3,6 milijona evrov

Na Finančni upravi RS (Furs) so obdelali podatke o bančnih računih slovenskih državljanov, ki so jih do konca lanskega septembra prvič prejeli iz držav podpisnic sporazuma pod okriljem OECD izpred štirih let. Kjer so ugotovili nepravilnosti, so odmerili dodatne davčne obveznosti. Teh je skupaj za 3,6 milijona evrov.

Za avtomatično izmenjavo informacij o finančnih računih med pristojnimi organi so se pred štirimi leti ob robu foruma OECD v Berlinu dogovorili finančni ministri več kot 50 držav in jurisdikcij. Med njimi je podpis prispeval tudi takratni slovenski finančni minister Dušan Mramor.

Na podlagi tega dogovora je prva avtomatična izmenjava informacij, in sicer o stanju na dan 31. december 2016, sledila septembra lani. Sodelovalo je približno 50 držav, sicer pa jih je sporazum podpisalo 98, zato se bo število sodelujočih držav še povečalo. Nekatere so si namreč izborile enoletno prehodno obdobje.

Na Fursu so tedaj od 35 držav prejeli 27.940 zapisov podatkov. Teh so lahko za posameznega zavezanca prejeli po več, med njimi so bili tudi takšni računi, ki jih ni treba prijaviti, na koncu pa so identificirali skupno 14.202 zavezanca za davek oziroma 23.021 finančnih računov.



Zdaj so te podatke obdelali, strukturirali in primerjali s prijavljenimi dohodki. Tam, kjer so ugotovili večja neskladja, so uvedli davčni postopek, in kot so danes sporočili s Fursa, so opravljeni nadzori razkrili nepravilnosti v približno 1400 primerih. V teh primerih so odmerili dodatne davčne obveznosti v skupnem znesku 3,6 milijona evrov. Ob tem so prejeli tudi 160 samoprijav, v katerih so zavezanci sami napovedali prejete dohodke.
 

O davčnem izogibanju

Podatke, ki so jih prejeli v okviru avtomatične izmenjave informacij, so sicer obravnavali kot vse druge kontrolne podatke, ne pa kot informacije o nepravilnostih. Pri tem so ugotovili, da so mnogi zavezanci dosežene dohodke napovedali in so to svojo obveznost izpolnjevali tudi v času, ko avtomatična izmenjava informacij še ni bila razvita.

Sicer pa zgolj informacija o nekem visokem znesku na tujem računu kljub nizkim doseženim dohodkom v Sloveniji v tekočem obdobju še ne pomeni avtomatično, da gre za davčno utajo ali kakšno drugo nepravilnost. Takšen primer so, denimo, starejše osebe, ki so imele v času svojega aktivnega življenja v tujini razmeroma visoke prihodke in od njih takrat tudi plačale dajatve, zdaj pa v Sloveniji prejemajo razmeroma nizko pokojnino. V takšnih primerih ne gre za davčno izogibanje.

Pri nekaterih primerih računov v tujini in razmeroma visokih zneskov na njih so ugotovili, da imajo posamezniki formalno status slovenskega rezidenta, v resnici pa že dlje časa niso slovenski davčni zavezanci. To so osebe, ki so se pred leti izselile iz Slovenije, vendar formalno niso uredile svojega rezidentskega položaja.
Pri določenem delu zavezancev pa so seveda ugotovili, da Fursu niso napovedali niti računov in tudi ne dohodkov na njih, a tudi tu so lahko razlogi zelo različni.