Fiskalni svet poziva vlado k vzdržnim protikriznim ukrepom

Ljubljana –- Predlog protikoronskega paketa PKP7 med drugim vsebuje določilo o možnosti poenostavljenega prenehanja pogodbe o zaposlitvi oseb, ki so izpolnile pogoje za pridobitev pravice do starostne pokojnine. »Takšni ukrepi so lahko v nasprotju z zahtevami za zagotavljanje dolgoročne vzdržnosti javnih financ in tudi z dosedanjimi težnjami k podaljševanju zaposlenosti starejšega prebivalstva, saj se zaradi podaljševanja življenjske dobe ob nespremenjeni upokojitveni starosti slabša razmerje med prispevki in izdatki iz pokojninske blagajne,« na javnofinančne posledice tega ukrepa opozarjajo v fiskalnem svetu (FS), ki ga vodi Davorin Kračun. 

Pri tem znova opozarjajo, da je dolgoročna vzdržnost javnih financ v Sloveniji »izpostavljena tveganjem zaradi spreminjajoče se demografske slike. V letu 2019 sprejete spremembe pokojninske zakonodaje so to stanje poslabšale, doslej pa niso bili sprejeti ustrezni kompenzacijski ukrepi.« Slovenija je, kar zadeva neugodna demografska gibanja, ena od najbolj prizadetih držav EU, po stopnji delovno aktivnega prebivalstva, starejšega od 65 let, pa je med najslabšimi državami članicami EU. Obdobje delovne aktivnosti prebivalstva bi se moralo podaljšati tudi zaradi daljšanja življenjske dobe prebivalstva.

Vlada po mnenju FS tudi tokrat ni pripravila izračunov javnofinančnih posledic ukrepa, ki bi lahko položaj javnih financ strukturno poslabšal za vsaj 35 milijonov evrov na leto. Fiskalni svet zato poziva vse deležnike, da znova temeljito premislijo o predlogu tega ukrepa, in predlaga, da se ga nadomesti »z ukrepi, ki bodo težave na trgu dela reševali na sistemski način ob upoštevanju strukturnih sprememb v gospodarstvu ter hkrati ne bodo slabšali dolgoročne vzdržnosti javnih financ«.

V fiskalnem svetu pri tem še poudarjajo, da morajo biti ukrepi v zakonodajnih rešitvah preudarni in usmerjeni v odpravljanje zdravstvenih, gospodarskih in socialnih posledic epidemije za skupine, ki jih je epidemija dejansko prizadela. »Podeljevanje enkratnih pomoči skupinam prebivalstva, ki v epidemiji niso bile neposredno prizadete, je v trenutnih razmerah visoke negotovosti in ohranjanja zaprtja velikega dela dejavnosti neustrezno tako z javnofinančnega vidika kot z vidika spodbujanja gospodarstva.«

Iz državnega proračuna je bilo do konca novembra 2020 za protikoronske ukrepe namenjenih okoli 2,1 milijarde evrov od predvidenih 2,6 milijarde evrov. Ob tako visokem obsegu pomoči je treba s preostalimi načrtovanimi sredstvi ravnati preudarno in učinkovito, še menijo v fiskalnem svetu, ki tudi zato ponovno poziva vlado, da »verodostojno utemelji in pojasni vse predloge zakonodajnih rešitev in njihove pričakovane učinke ter jih podkrepi s transparentnimi izračuni njihovih javnofinančnih posledic«.