Fiskalni svet opozarja na pomanjkljivosti proračunov

Fiskalna politika mora v zdajšnjih negotovih razmerah ohraniti fleksibilnost za hitro delovanje, zagotoviti učinkovite ukrepe za omejevanje posledic draginje in hkrati preprečiti, da bi povzročala dodatne inflacijske pritiske in ogrozila srednjeročno vzdržnost javnega dolga. Predlog državnih proračunov za prihodnji dve leti takšne usmeritve v določeni meri upošteva, a s številnimi pomanjkljivostmi in tveganji, opozarja fiskalni svet v oceni proračunskih dokumentov za leti 2023 in 2024. Ti so sicer zdaj v postopku obravnave v parlamentu, o njih pa razpravljajo odbori državnega zbora.

Po mnenju fiskalnega sveta so ključne pomanjkljivosti predlaganih proračunov predvsem »neustrezna osnova zaradi nerealistično zastavljenega rebalansa za leto 2022, nadaljevanje nerealistično visokega načrtovanja investicijske porabe in podcenjevanje rasti porabe v 2024.«

To odraža nadaljevanje odsotnosti srednjeročnega pogleda pri javnofinančnem načrtovanju in ponavljanje zlorabe fleksibilnosti, omogočene z instrumentom izjemnih okoliščin, kar v proces proračunskega načrtovanja nepotrebno vnaša nepreglednost in odpira prostor za neučinkovito porabo javnega denarja.

Posledice uresničenih tveganj

Najpomembnejša proračunska tveganja, na katera opozarja fiskalni svet, so povezana z morebitno neučinkovito in premalo usmerjeno porabo obsežnih sredstev, rezerviranih za omejevanje posledic draginje, z dodatnim povečanjem plač v javnem sektorju, povečanjem socialnih nadomestil nad mejo, določeno z zakonodajo, in z neučinkovito izvedbo investicij. »Realizacija teh tveganj bi prispevala k daljšemu vztrajanju visoke inflacije, poslabšanju strukturnega položaja javnih financ in posledično percepcije na finančnih trgih.«

Primanjkljaj sektorja država naj bi v letu 2023 po predlogu proračunov dosegel pet odstotkov BDP, brez upoštevanja enkratnih dejavnikov pa 2,4 odstotka BDP. Dolg sektorja država naj bi se do konca leta 2024 znižal na 70 odstotkov BDP in bo tako ostal višji kot v obdobju pred začetkom epidemije. 

Fiskalni svet, ki ga vodi Davorin Kračun, je vzel pod drobnogled proračuna za prihodnji dve leti. FOTO: Jože Suhadolnik/Delo

Realizacija projekcij teh bi v povprečju naslednjih dveh let pomenila razmeroma nevtralno naravnanost fiskalne politike ob upoštevanju obsežnih enkratnih dejavnikov, precenjenih investicij in visoke inflacije. V primeru dodatnega spodbujanja povpraševanja bi fiskalna politika delovala v nasprotju s trenutnimi prizadevanji denarne politike za umiritev inflacije in tudi nasprotno lastnim prizadevanjem za omejevanje posledic draginje, so prepričani v fiskalnem svetu.

Tveganja za poslabšanje srednjeročne vzdržnosti javnega dolga so po mnenju fiskalnega sveta na podlagi predlaganih proračunskih dokumentov razmeroma omejena. Kratkoročno poslabšanje javnofinančnega položaja, ki sicer veča tveganje za neugoden odziv finančnih trgov, bo verjetno manjše od predvidenega. Hkrati država razpolaga z obsežnimi likvidnimi sredstvi, ki ji omogočajo določen manevrski prostor za nevtralizacijo vpliva primanjkljaja na javni dolg.