Svarilo fiskalnega sveta: Primanjkljaj se bo drastično povečal

Državni proračun za leto 2025 je bil oblikovan na podlagi previsokih ocen odhodkov za leto 2024, zato bi bilo lahko letos povečanje primanjkljaja večje, kot je bilo prikazano ob sprejemanju proračunskih dokumentov. Glede na zadnje lanske razpoložljive podatke naj bi se letos primanjkljaj brez interventnih ukrepov povečal za kar 1,6 milijarde evrov, odhodki pa za 2,4 milijarde evrov. To ugotavlja fiskalni svet, ki meni, da takšen pristop k proračunskemu načrtovanju lahko vodi do neracionalne porabe in ogrozi vzdržnost državnih financ.

Več kot polovica dodatnih odhodkov bo po oceni fiskalnega sveta namenjenih za tekočo porabo (plače in socialna nadomestila), ki dolgoročno obremenjuje javne finance. Prvi letošnji podatki kažejo, da je imel proračun januarja presežek v višini 203 milijone evrov, kar je manj kot v istem obdobju lani (336 milijonov evrov). Prihodki so se povečali za 1,9 odstotka, kar je bistveno manj kot lani (10,6 odstotka), predvsem zaradi manjšega priliva sredstev iz EU. Na drugi strani pa so se proračunski odhodki povečali za 18 odstotkov, zlasti zaradi večjih subvencij in investicij.

V fiskalnem svetu, ki ga vodi Davorin Kračun, so analizirali tudi lansko poslovanje drugih treh javnih blagajn. Zdravstvena blagajna (ZZZS) je imela presežek 79 milijonov evrov, predvsem zaradi preoblikovanja dopolnilnega zavarovanja v obvezni prispevek in nadaljnjega povečanja transferja iz državnega proračuna na 0,6 odstotka BDP, kar je skoraj trikrat več kot pred epidemijo.

Transfer iz državnega proračuna v pokojninsko blagajno (Zpiz) se je lani povečal za skoraj tretjino na 1,4 milijarde evrov (2,2 odstotka BDP). Vzrok za to je rekordna 8,8-odstotna uskladitev pokojnin. Izdatki za pokojnine so sicer v petih letih zrasli za 44 odstotkov in predstavljajo deset odstotkov BDP.

Skupni primanjkljaj slovenskih občin pa je lani znašal 0,4 odstotka (236 milijonov evrov), kar je največ po finančni krizi pred petnajstimi leti. Glavni razlog za povečanje primanjkljaja v primerjavi z letom 2023 je manj denarja iz državnega proračuna za sanacijo naravnih nesreč, še ugotavlja fiskalni svet.