Fiskalni svet: Nekateri ukrepi večajo tveganja

V zdajšnjih negotovih razmerah je zaradi izjemnih okoliščin dovoljeno odstopanje od srednjeročne uravnoteženosti in fiskalnega pravila, če to ne ogrozi srednjeročne vzdržnosti javnih financ. Za leti 2021 in 2022 projekcije v predloženih proračunskih dokumentih nakazujejo ekspanzivno fiskalno politiko, ki je glede na razpoložljive napovedi proticiklična, vendar so nekateri že sprejeti ukrepi tudi strukturni, zato bodo bremenili prihodnji položaj javnih financ. To ugotavlja fiskalni svet (FS), ki ga vodi Davorin Kračun, v oceni proračunskih dokumentov za obdobje od 2021 do 2024 in osnutka programa stabilnosti 2021.



Ob predpostavki zajezitve epidemije v prvi polovici 2021 naj bi se gospodarska aktivnost letos in v 2022 v povprečju povečala za 4,5 odstotka in tako prihodnje leto dosegla predkrizno raven. Predvideno poslabšanje strukturnega položaja letos in prihodnje leto po oceni sveta izhaja zlasti iz povečane investicijske aktivnosti države, ki naj bi bila le manj financirana z nepovratnimi evropskimi sredstvi. »Opravka iammo s poslabšanjem fiskalnega položaja zaradi že sprejetih strukturnih ukrepov. Učinek tega poslabšanja je 330 milijonov evrov na letno. Zato ugotavljamo, da se kratkoročno položaj javnih financ poslabšuje,« je izpostavil Kračun.

V obdobju 2023–2024 predvideno zmanjšanje nominalnega primanjkljaja nakazuje nekoliko restriktivnejšo fiskalno politiko, ki bi bila po trenutno znanih makroekonomskih napovedih ustrezna. Vladna projekcija v določenem delu izdatkov ni realistična oziroma bi za uresničitev zahtevala sprejetje ukrepov, ki v predloženih dokumentih niso predstavljeni.

Za fiskalni svet so precej optimistične tudi predpostavke glede sposobnosti pridobivanja evropskih sredstev. Do vključno leta 2024 naj bi namreč porabili več kot tri četrtine vseh nepovratnih sredstev, ki so na voljo v prihodnjih desetih letih. »Povišanje dolga v krizi je v pretežni meri razumljivo, predvideno visoko nominalno rast dolga pa bi bilo treba učinkovito izkoristiti za krepitev gospodarskega potenciala. Ob tem opozarjamo, da bi lahko vztrajanje dolga na visoki ravni zlasti ob javnofinančnih izzivih staranja prebivalstva in morebitnih novih šokih dodatno ogrozilo dolgoročno vzdržnost javnih financ.« 



Fiskalni svet ocenjuje, da so bili ukrepi, sprejeti za omejevanje posledic epidemije, ustrezno zasnovani, njihov obseg pa je bil primerljiv z drugimi državami EU. Vendar so bili poleg ukrepov za omejevanje posledic epidemije v zadnjem obdobju sprejeti oziroma napovedani ukrepi, ki poslabšujejo strukturni položaj javnih financ in tako omejujejo manevrski prostor za delovanje fiskalne politike v prihodnjih letih. Takšno ukrepanje je še posebej v danih razmerah neustrezno, zato svet poziva vse deležnike, da ne sprejemajo nadaljnjih strukturnih ukrepov, ki bi ta manevrski prostor dodatno omejevali.

Zanašanje na denarno politiko je tvegano

»Pogoji zadolževanja so zdaj sicer ugodni, kar je posledica spodbujevalne denarne politike ECB. Delež celotnega slovenskega dolga, ki ga je ECB odkupila na sekundarnem trgu od marca lani do vključno marca letos v okviru programa PEPP, je drugi  največji v evrskem območju. Zanašanje na nadaljevanje tako spodbujevalne denarne politike do konca projekcij je po oceni fiskalnega sveta tvegano,« je opozorila članica FS Alenka Jerkič.
 
Po njenih besedah bo Slovenija po zadnjih razpoložljivih napovedih o stanju javnih financ ob koncu projekcij leta 2024 »med 10 slabšimi državami v EU, rast primanjkljaja in dolga glede na predkrizno leto 2019 naj bi bila med najbolj občutnimi. Projekcije, ki vodijo do postopnega zmanjšanja primanjkljaja v 2024 niso povsem realistične.«

Tveganje, da spet postanemo tarča finančnih trgov

Za Kračuna je ekspanzivna fiskalna politika v času epidemije pa tudi v prvih obdobjih okrevanja sicer edina možno in razumljiva, »vendar opozarjamo, da imajo fiskalne kapacitete omejitve in da jih lahko predolgo vztrajanje na ekspanzivni fiskalni politiki tudi izčrpa. Sicer se lahko naslonimo na ekspanzivno denarno politiko in programe EU, a tveganje, da Slovenija spet postane tarča finančnih trgov ni zanemarljivo. Zato spodbujamo vse deležnike, da imajo ob vsaki odločitvi, pri vsakem sprejetem ukrepu, v mislih tudi srednje in dolgoročno vzdržnost javnih financ, ki Slovenijo ohranja na varni strani javnofinančne politike.«

 
Davčna reforma še brez izračunov za javne finance

Na vprašanje, kako komentira napovedano davčno reformo, ki jo je prejšnji teden predstavilo ministrstvo za finance, je Kračun povedal, da je načeloma znižanje stroškov dela koristno in hvalevredno, a informacija o tem je prišla po predložitvi proračunskih dokumentov za prihodnji dve leti. Treba je biti pozoren na prihodke in izdatke. Običajno se sicer države ob krizah ne lotevajo takih reform, ki bi dodatno klestile dohodke. Napaka je, da davčna reforma ni vključena v proračunske dokumente in nimamo izračunov, kaj to pomeni za vzdržnost javnih financ. Glede na to, da naj bi reforma kratkoročno znižala javnofinančne prihodke, je vprašanje, kako bo izpad nadomeščen, meni predsednik fiskalnega sveta.