Evropsko gospodarstvo je izgubilo zagon

Evropsko gospodarstvo je letos izgubilo zagon. Gospodarska rast bo v območju z evrom in vsej EU letos znašala le 0,6 odstotka, ugotavlja evropska komisija v jesenski gospodarski napovedi. To je za še 0,2 odstotne točke manj, kot so napovedovali septembra.

Vzroke za ustavljanje rasti vidijo v višjih življenjskih stroških, šibkem zunanjem povpraševanju in strogi denarni politiki. Učinki tega so bili večji, kot so pričakovali prej. Tako je evropsko gospodarstvo po krčenju konec lanskega leta letos le počasi raslo. Letos naj bi se gospodarstvo skrčilo v tretjini držav EU, tudi v Nemčiji za 0,3 odstotka.

Z večjo potrošnjo, ki temelji na robustnem trgu delu, rasti plač in zniževanju inflacije, naj bi se gospodarska dejavnost vendarle okrepila. Tudi naložbe naj bi se povečevale tako na podlagi solidnih bilanc podjetij kot z naložbami za okrevanje. Za prihodnje leto napovedujejo rast v višini 1,3 odstotka za EU in 1,2 odstotka za območje z evrom.  

Dolgoletni strukturni izzivi

Evropsko gospodarstvo že nekaj let udarjajo krize in geopolitične napetosti, po novem tudi vojna na Bližnjem vzhodu. »Kljub naši odpornosti zaradi več šokov se mora EU spoprijeti z dolgoletnimi strukturnimi izzivi. Zato je še bolj nujno, da države članice v celoti izpeljejo reforme in naložbe, načrtovane v njihovih načrtih za okrevanje in odpornost,« je dejal izvršni podpredsednik evropske komisije za gospodarstvo Valdis Dombrovskis.  

Izvršni podpredsednik evropske komisije za gospodarstvo Valdis Dombrovskis opozarja na nujnost, da države članice v celoti izpeljejo reforme in naložbe, načrtovane v njihovih načrtih za okrevanje in odpornost. FOTO: Florence Lo/Reuters

Slovenija bo z letošnjo 1,3-odstotno rastjo in dvema odstotkoma prihodnje leto nad povprečjem EU. V primerjavi z lani (2,5 odstotka) bo rast ostala nekoliko nižja. Bruselj je Sloveniji spomladi za letos napovedoval 1,2 odstotka rasti. Bo pa izstopala letošnja inflacija, ki bo v Sloveniji s 7,5 odstotka med višjimi v območju z evrom.

Krčenje v Sloveniji

Kot ugotavljajo v Bruslju, zasebna potrošnja v Sloveniji ostaja bolj šibka, v nasprotju z naložbami, predvsem v gradnji. Manj je naložb v stroje in opremo. Navajajo, da neposredna škoda poplav avgusta znaša pet odstotkov BDP. To bo po pričakovanjih med dejavniki, ki so vodili do majhnega krčenja gospodarstva v tretjem četrtletju.

Nismo v recesiji, prav daleč od nje pa tudi ne

Tudi stopnja brezposelnosti naj bi se zniževala, na 3,6 odstotka do leta 2025. Javnofinančni primanjkljaj se bo po napovedi v primerjavi z lani letos zvišal s treh na 3,7 odstotka BDP. Višje izdatke bo povzročala obnova po poplavah. V Bruslju ugotavljajo, da so »poletne poplave upočasnile konsolidacijo javnih financ«.

Prihodnje leto naj bi se primanjkljaj znižal na 3,3 odstotka BDP. S končanjem ukrepov za blažitev visokih cen energije naj bi se zmanjšal obseg državnih pomoči. Tudi zamrznitev socialnih transferjev, z izjemo pokojnin, in lestvic plač v javnem sektorju bo po pričakovanjih znižala izdatke.

Tveganja so vojna, Kitajska in vreme

Tveganja za gospodarska gibanja v EU v prihodnjem obdobju so nadaljevanje ruske vojne proti Ukrajini in konflikt na Bližnjem vzhodu. Njegov učinek na energetske trge je bil doslej zajezen. Obstaja pa tveganje njegovega prihodnjega učinka na ponudbo. Tudi gospodarska gibanja na Kitajskem lahko predstavljajo tveganje.

V Evropi utegne zategovanje denarne politike učinkovati dlje od prejšnjih pričakovanj. Višje obresti vplivajo na podjetja, gospodinjstva in javne finance. Tudi ekstremni vremenski pojavi (vročinski valovi, požari, suša in poplave) kažejo dramatične posledice podnebnih sprememb ne samo za ljudi in okolje, temveč tudi za gospodarstvo, ugotavljajo v Bruslju.