Evropska skladišča zemeljskega plina skoraj prazna

Cena zemeljskega plina je v drugem polletju letošnjega leta precej poskočila. Sicer povsod po svetu ni tako. Medtem ko je v Evropi cena zemeljskega plina še vedno visoka, se je v ZDA v zadnjih 14 dnevih močno znižala.

Na ceno vplivajo pričakovanja glede prihodnjega povpraševanja ter ponudbe. Pri energentih in surovinah so cenovna nihanja lahko tudi visoka, in sicer desetodstotna ali več. Tako se je od 26. novembra cena plina v ZDA znižala za več kot 30 odstotkov, merjeno v ameriških dolarjih. Vzroke velja iskati v strahu pred novo obliko koronavirusa, ki se je pojavila v Južni Afriki in bi lahko, če se razširi po svetu, spet povzročila zastoje v javnem življenju, s tem pa bi se tudi zmanjšala poraba plina.

Temu so sledile napovedi, da bo zima v ZDA nadpovprečno topla, kar spet pomeni manjšo porabo za ogrevanje, to pa je še dodatno potisnilo cene plina navzdol. Sicer ZDA proizvedejo zadostne količine zemeljskega plina za svoje potrebe in niso odvisne od dobav od drugod, ki so lahko precej nezanesljive, kar je trenutno problem v Evropi.

Evropska skladišča zemeljskega plina so skoraj prazna, zato Evropska unija snuje načrte, kako se bodo v prihodnosti oblikovale rezerve plina, ki bi jih lahko uporabili v primeru nižjih dobav. Evropa, predvsem njen osrednji del, pridobiva večino plina iz Rusije. Tu pa se je letos zapletlo. Dobave iz Rusije, ki so bile konec lanskega leta na ravni med 450 in 500 milijoni kubičnih metrov zemeljskega plina na dan, so letos na ravni med 350 in 400 milijoni kubičnih metrov na dan.

Cene okoli 100 evrov za MW

Trenutno tudi ni napovedi, da bo vreme v Evropi kaj toplejše od povprečja, prav tako napovedi glede nove različice virusa za zdaj nimajo bistvenega vpliva na evropski trg plina. Tako se na nizozemski borzi plina, ki je najpomembnejša na starem kontinentu, cena plina giblje na ravni blizu 100 evrov za MW, kar je precejšen skok glede na 20 evrov za MW v istem obdobju lani.

Dobave zemeljskega plina se lahko še zaostrijo zaradi političnih napetosti. Če bi izbruhnila vojna v Ukrajini, bi se verjetno ustavil tranzit čez to državo, po drugi strani pa bi Američani želeli doseči, da ne bi zaživel plinovod Severni tok 2, ki čaka odobritev evropskih regulatornih institucij. V tem primeru bi lahko prišlo do pomanjkanja plina in cene bi se lahko še zvišale.

Ena od možnosti dobav plina je tudi utekočinjen naftni plin. Težava je v tem, da je večina pošiljk utekočinjenega naftnega plina namenjena na Daljni vzhod, predvsem na Kitajsko, ki bo kmalu prehitela Japonsko kot največji svetovni uvoznik utekočinjenega naftnega plina. Kitajska troši vse več plina, saj želi zmanjšati onesnaženost zraka. Pri izgorevanju zemeljskega plina sicer nastaja ogljikov dioksid, pri proizvodnji pa nastaja tudi metan, ki je eden bolj problematičnih toplogrednih plinov.

Delnice enega najpomembnejših proizvajalcev zemeljskega plina, ruskega Gazproma, so v letošnjem letu pridobile 74 odstotkov vrednosti, merjeno v evrih. Gazprom precej plina proda po dolgoročnih pogodbah, zato niso v celoti izkoristili visokih cen zemeljskega plina. Za podjetje je pomembno tudi, kako se bo razvila zgodba s plinovodom Severni tok 2.