Evropa si prizadeva za izdelavo več čipov doma

Začetki mikroelektronike v Sloveniji segajo že v šestdeseta leta prejšnjega stoletja. Tako v podjetništvu kot akademskem svetu. Na ljubljanski Fakulteti za elektrotehniko so izdelovanje integriranih vezij začeli že leta 1969, ko so ustanovili Laboratorij za mikroelektroniko. Vse do danes so se laboratoriji tehničnih fakultet borili in pogosto z lastnimi vlaganji skrbeli za tehnološko opremljenost, pridobivanje najsodobnejših znanj in ustvarjanje inovacij.

Mogoče bo že v kratkem drugače. Bruseljski biro(š)krati so vendarle ugotovili, da evropska podhranjenost na področju čipov oziroma integriranih vezij dolgoročno ne obeta nič dobrega. Evropa je namreč še vedno preveč odvisna od njihovega uvoza, zato želi zdaj pospešeno zmanjšati to odvisnost. Podobno, kot so naredili na Tajvanu in Kitajskem, kjer so bili sprva največji uvoznik (pretežno iz ZDA), zdaj pa s takšnimi in drugačnimi čipi in procesorji zalagajo večji del sveta.

Pobuda na evropski ravni

Evropska komisija je pred kratkim objavila izbor 29 kompetenčnih centrov za izdelavo čipov v 24 državah članicah, ki bodo zlasti malim in srednjim ter novoustanovljenim podjetjem zagotavljali temeljne vire za razvoj rešitev na področju polprevodnikov in čipov. En kompetenčni center bo zrasel tudi v Sloveniji, to bo Kompetenčni center za čipe in polprevodniške tehnologije, oziroma krajše KC Čip.si. Projekt je bil izbran v okviru Skupnega evropskega podjetja za čipe (Chips JU).

Posledično bo ministrstvo za digitalno preobrazbo sofinanciralo kompetenčni center konzorcija slovenskih organizacij, kjer je vodilni partner Fakulteta za elektrotehniko Univerze v Ljubljani, njegovi člani pa so še Fakulteta za računalništvo in informatiko Univerze v Ljubljani, Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in informatiko Univerze v Mariboru, Univerza v Novi Gorici, Institut Jožef Stefan ter Center odličnosti nanoznanosti in nanotehnologije – Nanocenter Ljubljana.

»Vsi partnerji KC Čip.si se zavedamo strateškega pomena razvoja čipov za Slovenijo, prav tako podjetja. Sodelovanje preko Kompetenčnega centra naj bi spodbudilo tudi druge možne oblike sodelovanj med podjetji in raziskovalnimi ter izobraževalnimi organizacijami, kot so skupne prijave na razpise za pridobivanje novih projektov zunaj obsega dejavnosti Kompetenčnega centra. KC Čip.si je le eden izmed pospeševalnikov in inštrumentov za razvoj tega področja v Sloveniji,« nam je pojasnil dr. Janez Krč, profesor na Fakulteti za elektrotehniko Univerze v Ljubljani.

Slovenski kompetenčni center si bo prizadeval predvsem za pospeševanje razvoja nišnih čipov in polprevodniških tehnologij na nacionalni in evropski ravni. Prispeval bo h krepitvi celotnega ekosistema polprevodnikov in elektronske industrije. Aktivnosti in storitve kompetenčnega centra pa bodo namenjene in usmerjene predvsem, a ne izključno, v podjetja. Koristi bodo imele tudi raziskovalne organizacije, univerze in vsi drugi deležniki, ki lahko in želijo prispevati k razvoju tega strateškega področja.

Z nekaj sreče več kot »štiriletka«

Financiranje omenjenih kompetenčnih centrov v Evropi bo zagotovljeno za obdobje štirih let. Domače ministrstvo bo za slovenski center zagotovilo pol milijona evrov za vsako posamezno leto oziroma skupaj največ dva milijona evrov za obdobje štirih let. Sredstva v enaki višini bo prispevalo tudi podjetje Chips JU. Skladno z usmeritvami in omejenimi razpisnimi pogoji za pridobitev financiranja projekta se bo KC Čip.si usmerjal predvsem v izvedbo kakovostnih izobraževanj kadrov, aktivno promocijo za pridobivanje novih talentov, pomoč pri dostopu do najsodobnejših tehnologij, spodbujanje inovativnosti in mreženje akterjev. Žal sredstva tega projekta ne morejo biti neposredno namenjena raziskavam, razvoju ali nakupu večje opreme, kar Slovenija zagotovo potrebuje. Prav zaradi tega KC Čip.si predstavlja le enega izmed ukrepov v predlogu nacionalnega programa za razvoj čipov in polprevodniških tehnologij v Sloveniji do leta 2030.

»V tehnologijah, kot so čipi in polprevodniki, brez ustrezne raziskovalne in proizvodne opreme ne gre. Čipi niso in ne morejo biti samo na papirju ali zaslonu. Konkurenčni smo lahko le z ustrezno tehnološko opremljenimi laboratoriji za izvajanje eksperimentov, raziskovanje novih rešitev, karakterizacijo in testiranje novorazvitih gradnikov in sistemov. Brez vlaganj v to ne gre. Poudariti velja, da imajo vlaganja v tako strateška področja, kot so čipi in polprevodniki, velik pozitiven multiplikativen učinek na gospodarstvo, saj so čipi prisotni tako rekoč povsod, v celotni verigi sodobnih izdelkov in na vseh področjih,« je poudaril sogovornik.

V predlogu nacionalnega programa razvoja čipov in polprevodniških tehnologij sta poleg časovno omejenega ukrepa Kompetenčnega centra predvidena še dva dolgoročnejša ukrepa: krepitev obstoječih kapacitet in ustanovitev Centra odličnosti za čipe in polprevodniške tehnologije, ki še toliko bolj naslavljata nacionalne potrebe na tem področju. KC Čip.si predstavlja le začetek novega poglavja razvoja, dolgoročna, močnejša in širša vloga pa se pripisuje predvidenemu Centru odličnosti.

Dr. Janez Krč, profesor na Fakulteti za elektrotehniko Univerze v Ljubljani, pri meritvah izdelanih fotonskih čipov. FOTO: FE UL

Osredotočenost na tržne niže

Strokovno področje KC Čip.si bodo nišni namenski čipi vrste ASIC (angl. Application Specific Integrated Circuits) za različne aplikacije, kjer Slovenija lahko doseže svetovni vrh v razvoju in prodre na globalni trg. Poleg tega bo v okviru strokovnih usmeritev KC Čip.si posebna pozornost posvečena tudi dvema tehnologijama novih generacij čipov, to so fotonski in kvantni čipi ter gradniki, kjer raziskave v Sloveniji že potekajo in se že odpirajo nove priložnosti za najsodobnejše inovacije in izdelke.

»Treba se je osredotočati na nišne čipe in izdelke z visoko dodano vrednostjo, to s svojimi proizvodi že zdaj dokazujejo uspešna slovenska podjetja. Kompetenčni center si bo v okviru svojih aktivnosti prizadeval za povečevanje konkurenčnosti slovenskega gospodarstva s področja elektroindustrije. Eden od vzvodov za nove inovacije je boljša povezanost univerz in raziskovalnih organizacij s podjetji. Čip.si bo tako predstavljal pomembno stičišče,« je povedal dr. Krč.

Zanimanje širše industrije

Čeprav GZS – Zbornica elektroindustrije ni del omenjenega konzorcija projekta, je aktivno sodelovala pri pripravi nacionalnega programa. Prepričani so, da bo tak kompetenčni center zelo dobrodošel pri močnejšem povezovanju industrijskih partnerjev, raziskovalnih institucij in izobraževalnih ustanov na področju polprevodnikov. »Naš primarni cilj bo vzpostavitev celovitega ekosistema, ki bo omogočal razvoj in implementacijo naprednih polprevodniških tehnologij v industrijsko proizvodnjo – zato že aktivno sodelujemo s kompetenčnim centrom,« je pojasnila direktorica Andreja Hlišč.

Sogovornik pa je kratko in jedrnato sklenil pogovor: »Čipi so prisotni v vseh napravah, ki nas obkrožajo. Brez čipov digitalizacija ni možna, prav tako si brez njih težko predstavljamo zeleni prehod. Želimo okrepiti in prispevati k ekosistemu elektronske industrije na nacionalni in evropski ravni, priložnosti vidimo tudi v sodelovanju s partnerji zunaj Evrope.«