Evropa in njene banke izgubljajo konkurenčnost

Evropska centralna banka (ECB) bo v prihodnje svoje obrestne mere verjetno zniževala počasneje, kot jih je prej višala, je povedal guverner Banke Slovenije Boštjan Vasle na konferenci Združenja bank Slovenije na Brdu pri Kranju. Nedavno prvo znižanje obrestnih mer ECB po njegovih besedah prinaša dve sporočili. »Inflacija se je pomembno znižala, bolj stabilne so tudi napovedi, kaj bo s cenami v prihodnje. Hkrati pa je nujna previdnost, saj ostajajo še številni dejavniki tveganja. Prva nevarnost je povezana s trgom dela, kjer je največje tveganje visoka rast plač. Drugo tveganje so višje cene storitev, kar bi oteževalo proces dezinflacije. Tretji dejavnik pa so geopolitična tveganja. Zato bomo v evrosistemu ostali previdni, odločali se bomo na vsaki seji ECB posebej.«

Guverner BS Boštjan Vasle in ekonomist Mojmir Mrak. FOTO: Blaž Samec/Delo

Slovenske banke so po njegovih besedah v dobri, če ne celo odlični kondiciji, kar zadeva kapitalsko ustreznost, likvidnost in kvaliteto bančnih portfeljev, dobički bank so rekordni. Na drugi strani pa bančni sistem nima ustrezne vloge v slovenski ekonomiji. »Velikost bančnega sistema znaša 90 odstotkov BDP, medtem ko v povprečju EU znaša 200 odstotkov, v nekaterih državah, s katerimi se želimo primerjati, pa tudi 300 odstotkov. Slovenski bančni sistem ostaja relativno majhen, načini poslovanja so relativno preprosti, malo je novih produktov in načinov poslovanja. Zato bodo za banke pomembna vlaganja v tehnološki razvoj in tehnološki napredek, saj v finančni sistem vstopajo novi in bolj fleksibilni ponudniki.«

Brodnjak: Potrebujemo bolj stimulativno okolje

Direktorica Združenja bank Slovenije Stanislava Zadravec Caprirolo je na konferenci, posvečeni geopolitičnim in gospodarskim razmeram ter izzivom slovenskega bančništva, vključno z umetno inteligenco, poudarila, da smo priča zgodovinsko visokim potrebam po investicijah. Slovenija ima pomembne konkurenčne prednosti, glavni izzivi pa ostajajo ustrezno regulativno okolje in zaupanje v institucije z učinkovitim pravnim sistemom, povečanje investicij v inovacije, bolj fleksibilen trg dela z manjšimi davčnimi obremenitvami in demografski izzivi, povezani s starajočim se prebivalstvom.

EU nenehno izgublja konkurenčno prednost v primerjavi z ZDA in Kitajsko, in če hoče biti bolj konkurenčna, potrebuje bolj stimulativno davčno in poslovno okolje, je pri tem povedal predsednik nadzornega sveta ZBS Blaž Brodnjak. Tudi evropske banke v globalnem kontekstu niso več konkurenčne, evropsko gospodarstvo, nekoč enako ameriškemu, pa je zdaj za tretjino manjše. Slovenski finančni sistem je v dobri kondiciji, banke pa po njegovem mnenju prispevajo k stabilizaciji razmer v družbi. Hkrati pa imajo velike izzive, tudi z zadrževanjem talentov, zato bodo na tem področju nujne davčne spodbude. Hrvaško in srbsko gospodarstvo sta po njegovem mnenju zaradi neustrezne vladne politike zdaj »bistveno konkurenčnejši od slovenskega«.

Mrak: V EU moramo biti bistveno bolj aktivni

Svet prehaja iz enopolarne v multipolarno strukturo, naraščajo napetosti med glavnimi igralci. Svetovno gospodarsko upravljanje je prej temeljilo na jasnih pravilih, zdaj pa vse bolj na posameznih transakcijah. Globalizacija peša in se upočasnjuje, manjša se vloga mednarodnih organizacij (Mednarodni denarni sklad, Svetovna trgovinska organizacija), ocenjuje ekonomist Mojmir Mrak. Svet gre v dva velika bloka, eden bo pod vodstvom ZDA, tu je tudi EU, drugi pa pod vodstvom Kitajske, ki se pozicionira kot vodilni na drugi strani. Že poteka močna bitka med blokoma za krepitev vloge na svetovnem jugu.

Unija je bolj trgovinsko in investicijsko odprta kot ZDA ali Kitajska. Hkrati pa je doslej imela zelo rigorozno politiko državnih pomoči in ni imela industrijske politike. Prehod na multipolarni svet je za EU problematičen, ker se mora dogovoriti 27 držav. Unija je dobro odreagirala pri grški ali covidni krizi, zdajšnja kriza konkurenčnosti pa je po Mrakovih besedah kot kuhanje žabe v vroči vodi. V prihodnjih petih letih bo treba sprejemati težke politične odločitve. Pokazalo se bo, ali bo EU za mizo globalnih igralcev ali pa bo na mizi, ko bodo o njej odločali drugi, je bil slikovit.

Dobro delujoča EU je za nas še pomembnejša. Za Slovenijo je po njegovem mnenju tudi »življenjskega pomena, da EU sedi za mizo« na svetovni ravni, saj vanjo izvozimo 80 odstotkov BDP. In zato, ker nekaterih stvari ne zmoremo sami naslavljati, moramo biti v EU bistveno bolj aktivni. Kar zadeva reforme, »vlada ni ustvarila resnega delovnega odnosa z gospodarstvom, stroka pa se ne upošteva. Imamo resne težave z delovanjem države, kar se prevaja v konkurenčnost.«