Evropa ekonomsko zaostaja za ZDA

V oktobru je kompozitni PMI indeks za ZDA dosegel 51 točk, kar je več kot septembrskih 50,2. Vrednosti nad 50 kažejo na rast privatnega sektorja. Ta rast, najmočnejša od julija, je bila poganjana z napredkom tako v storitvenem kot proizvodnem sektorju. Pri tem povišanje septembrske maloprodaje v ZDA odraža močnejše potrošniško zaupanje in večjo porabo, kot je bilo pričakovano. Če se izloči prodaja avtomobilov, rast prodaje še vedno kaže na stabilnost v sektorju maloprodaje. To ne samo da je pozitiven znak za gospodarsko rast, ampak tudi podpira višjo inflacijo. Tako lahko v ZDA v prihodnosti pričakujemo daljše obdobje povišanih obrestnih mer.

Zaradi letošnje gospodarske ohladitve na Kitajskem se podjetjem v določenih sektorjih nekatere vhodne surovine cenijo. FOTO: Brendan Mcdermid Reuters

Visoka raven ameriške maloprodaje se je odrazila v poslovnem izidu letošnjega tretjega kvartala podjetja Procter & Gamble (P&G), ki je eno izmed vodilnih svetovnih podjetij na področju potrošniških dobrin. Podjetje je poročalo o čistem dobičku na delnico v višini 1,83 dolarja, kar je za 6,34 odstotka višje od napovedi, medtem ko so prihodki tretjega kvartala znašali 21,87 milijarde dolarjev oziroma 1,34 odstotka več od pričakovanj. Marže podjetja so se povišale zaradi padca cen nekaterih vhodnih surovin, medtem ko je končna prodaja v tretjem kvartalu potekala po višjih cenah. V tretjem letošnjem kvartalu je P&G dosegel maržo EBITDA v višini 29,56 odstotka, medtem ko je ta v predhodnem kvartalu znašala 23,51 odstotka, v istem obdobju lani pa 27,17 odstotka. Zaradi letošnje gospodarske ohladitve na Kitajskem se podjetjem v določenih sektorjih nekatere vhodne surovine cenijo, medtem ko pri končnih potrošnikih še naprej dosegajo povišane cene. Marže so torej nekje višje delno zaradi doseganja višjih prodajnih cen, delno pa zaradi v agregatu cenejših surovin. Prvo gre na račun močnega trga dela, slednje pa na račun slabšega povpraševanja na Kitajskem. Seveda, ko se bo maloprodaja umirila, bodo podjetja iz sektorjev, ki imajo trenutno višje marže, zaradi konkurence in morebitnih povišanih zalog začela zniževati cene.

FOTO: Jože Suhadolnik

Rast dobičkov v vseh sektorjih

Sicer smo že globoko v sezoni poročanja o poslovnih izidih za tretji kvartal, kjer je do tega trenutka 180 od 500 podjetij iz indeksa S&P 500 že predstavilo svoje rezultate za tretji kvartal letošnjega leta. V agregatu je bila zabeležena petodstotna rast prihodkov in 11-odstotna medletna rast dobička. Rast dobička v medletni primerjavi zaznavajo v vseh sektorjih, razen v nepremičninskem in sektorju materialov. V tretjem kvartalu sta podjetjem v ZDA pri poslovanju koristila presenetljivo robusten potrošnik ter letošnji upad cen številnih surovin, kar v kombinaciji veliko podjetjem v ZDA povečuje marže, prav tako lahko podobno pričakujemo pri nekaterih v Evropi.

Medtem je slika slabša v Evropi. Zaupanje v gospodarsko aktivnost območja z evrom upada, kar potrjuje padec indeksa PMI v oktobru. Tako proizvodnja kot storitveni sektor zaznavata zmanjšanje dejavnosti. Posledično so nova naročila padla v najhitrejšem tempu od leta 2009, če izvzamemo obdobje pandemije covida-19. Ta upočasnitev negativno vpliva na zaposlovanje, še posebej v proizvodnji. Upad gospodarske aktivnosti ni omejen le na Nemčijo in Francijo, saj tudi Španija in Italija čutita pritisk. Obstaja tveganje za nadaljnje zmanjšanje dejavnosti v zadnjem kvartalu, kar lahko pripelje do nižjih napovedi rasti za leto 2024.

V septembru je v območju z evrom prišlo upadla inflacija, medtem ko imajo v Nemčiji, kjer med drugim opažamo tudi upad v gradbeni dejavnosti, deflacijo pri energentih. Ti dejavniki nakazujejo na zmanjšanje cenovnih pritiskov v Evropi. Poleg tega znižanje inflacije pri osnovnih dobrinah in storitvah dodatno podkrepi to predpostavko. Zaradi tega bi Evropska centralna banka (ECB) imela več možnosti za ukrepe, kot so znižanje obrestnih mer ali kvantitativno sproščanje, morda celo prej, kot je trenutno pričakovano. Torej, ECB bi lahko zaradi slabše situacije v Evropi popustila svojo restriktivno politiko še pred Ameriško centralno banko (Fed). To pa bo še naprej podpiralo moč dolarja proti evru.