EU od julija povečala uvoz zemeljskega plina iz ZDA za kar 272 odstotkov

Ameriški pritisk deluje: po sklenitvi dogovora z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom v trgovinskem sporu je EU od julija povečala uvoz utekočinjenega zemeljskega plina iz ZDA za 272 odstotkov. Evropska komisija je to številko omenila na današnji konferenci v Bruslju, ki naj bi trgovanje s plinom še okrepila. Okoljevarstveniki so proti.

Na vrhuncu trgovinskih napetosti, ko sta si EU in ZDA medsebojno nalagali kazenske carine, je predsednik Evropske komisije Jean-Claude Juncker julija 2018 odpotoval k Trumpu in se izpogajal o neke vrste premirju. Med drugim je obljubil, da bo EU v ZDA odkupila več utekočinjenega zemeljskega plina. Pred tem je Trump močno kritiziral novi plinovod Severni tok 2 iz Rusije do Nemčije, ki naj bi bil končan konec leta 2019 in preko katerega bo v EU prišlo še več ruskega plina.

To kritiko je na današnji konferenci v Bruslju ponovil ameriški minister za energetiko Rick Perry. Zaradi Severnega toka 2 bo Evropa še bolj odvisna od ruskega plina, je dejal. Moskvi pa bo Severni tok 2 omogočil, da bo izvajala pritisk na evropske države, je dodal.

Glede Severnega toka 2 so mnenja deljena tudi v Evropi, zato je Evropska komisija danes še toliko bolj ponosno predstavila številke o ogromnem povečanju uvoza iz ZDA po sklenitvi dogovora julija lani. Podatek o 272-odstotni rasti uvoza se nanaša na devetmesečno obdobje po lanskem juliju v primerjavi z devetimi meseci pred tem. V absolutnih številkah pa je EU v devetih mesecih iz ZDA uvozila 10,4 milijarde kubičnih metrov plina.



Glede na celotno porabo plina v EU, ki je pri približno 480 milijardah kubičnih metrov na leto, je to razmeroma malo. Za primerjavo: preko plinovoda Severni rok 2 naj bi v Evropo prišlo do 55 milijard kubičnih metrov ruskega plina na leto. In tudi če bi upoštevali le uvožene količine utekočinjenega zemeljskega plina, je ameriški delež s 13,4 odstotka majhen.

Ameriški minister Perry je priznal, da je ameriški utekočinjeni zemeljski plin dražji od ruskega. Vendar po njegovih besedah ne gre le za ceno, pač pa tudi za zanesljivost. »Če vam je pomembna le cena, potem verjetno ne boste kupili avtomobila znamke BMW ali Mercedes ali katerega drugega lepega avtomobila iz EU,« je dejal. »Mogoče lahko drugje kupite ceneje, toda to morda ni zanesljivo. Enako je z ruskim plinom,« je rekel.

Okoljevarstveniki ameriškemu utekočinjenemu zemeljskemu plinu nasprotujejo, ker se ga pridobiva s sporno tehnologijo hidravličnega lomljenja oziroma frackinga. Tako meni tudi nemška strokovnjakinja za energetiko Claudia Kemfert z nemškega Inštituta za gospodarske raziskave. »Smiselno je bolj se opirati na utekočinjeni zemeljski plin, vendar pa je ameriški plin iz frackinga zelo drag in škodljiv do okolja, to pa je v nasprotju z okoljskimi cilji Evrope,« je dejala.

Ponudba na plinskem trgu presega povpraševanje. »Američani zaradi tega očitno iščejo nove trge in izkoriščajo plin za sredstvo političnega pritiska,« je dejala Kemfertova. »To pa je v nasprotju s cilji prostega trga. Plin je postal politično orožje,« je opozorila.