Epidemija povečala delež negotovinskih plačil

Ljubljana – Širjenje koronavirusa je občutno vplivalo tudi na plačilne navade Slovencev. Analiza Banke Slovenije ugotavlja, da se je v obdobju epidemije občutno povečal dvig gotovine, vendar pa je bilo gotovinskih plačil na plačilnih mestih manj. Znižal se je tudi obseg kartičnih transakcij, zrastel pa je delež nakupov po spletu.

Analiza Banke Slovenije se nanaša na obdobje od 1. februarja do 31. maja letos, ko se je uradno končala epidemija pri nas. Pokazala je, da se je ob razglasitvi epidemije močno povečalo povpraševanje po gotovini, ko so ljudje na zalogo kupovali osnovne dobrine, predvsem hrano in gospodinjske pripomočke. Tako je, denimo, med 12. in 25. marcem povprečna dnevna vrednost dvignjene gotovine znašala 13,4 milijona evrov, kar je trikrat več, kot je znašalo lansko povprečje. Višji je bil tudi povprečni dnevni dvig na bankomatih, ki se je s 117 evrov pred epidemijo povzpel na 153 evrov. Število transakcij na bankomatih pa je bilo nižje. V Banki Slovenije ugotavljajo, da so si prebivalci z dvigi, kot kaže, zagotovili tudi dodatno zalogo gotovine, saj je bilo gotovinskih plačil manj kot pred krizo.
 

Manj transakcij s karticami

Epidemija je vplivala tudi na kartično poslovanje: do 13. marca je bilo dnevno 650.000 tovrstnih transakcij v vrednosti 20 milijonov evrov, do konca epidemije pa je dnevno povprečje upadlo na 474 transakcij v vrednosti 17 milijonov evrov. To pomeni, da je bila povprečna transakcija višja kot pred epidemijo in je znašala 35 evrov. Ob rahljanju izrednih ukrepov se je obseg kartičnega poslovanja spet vrnil na raven pred epidemijo, kar je razumljivo, saj so se postopoma odprle vse trgovine in druge storitvene dejavnosti.



Prav zaradi zaprtja večine trgovin je bil obseg plačil na plačilnih mestih manjši, kar pomeni, da se je delež plačil, ki so jih potrošniki opravili s plačilnimi karticami, povečal. K temu je navsezadnje pozivala tudi zdravstvena stroka, saj je veljalo, da se koronavirus lahko prenaša tudi na podlagi stika z okuženimi površinami.
 

Več negotovinskega plačevanja

Rast plačil s plastičnim denarjem potrjujejo tudi v trgovinah, ki so bile odprte tudi med epidemijo. »V času razglašene epidemije koronavirusa smo opazili, da so se kupci bolj pogosto posluževali plačila s karticami. Tudi sami smo jih k temu skozi komunikacijo o varnem nakupovanju spodbujali. Lahko povemo, da je bil delež plačil s karticami za 15 odstotkov višji kot v primerljivem obdobju pred koronavirusom,« pravijo v Lidlu. Da se je delež negotovinskega plačevanja povečal, potrjujejo tudi v Mercatorju, kjer imajo sicer svojo plačilno kartico. Zdaj, ugotavljajo, se situacija umirja. Konkretnih podatkov niso hoteli razkriti.



V Mercatorju, kjer so med epidemijo komaj dohajali spletne nakupe, opažajo, da je teh še vedno več kakor pred epidemijo. Več spletnega nakupovanja potrjujejo tudi podatki centralne banke. Kot navajajo, je med epidemijo delež spletnega nakupovanja po številu transakcij s karticami s sedmih odstotkov poskočil na 12, po vrednosti pa z 12 na 16 odstotkov. V določenih dnevih pa so ti skoki dosegli tudi 50 odstotkov.

V Banki Slovenije ugotavljajo, da je še nemogoče sklepati, ali bo kriza zaradi koronavirusa dejansko spremenila plačilne navade prebivalstva ali pa se je to le začasno prilagodilo dani situaciji.