Elektro Ljubljana s 17 milijoni evrov dobička

Ljubljana – Elektro Ljubljana je lani posloval najbolje doslej, s 103 milijoni prihodkov je imel slabih 17 milijonov evrov dobička, pri tem pa v razvoj omrežja vložil 37,5 milijona evrov. A to ni dovolj za vse projekte obnovljivih virov energije, zato predsednik uprave Andrej Ribič opozarja, da vseh novih elektrarn ne bodo mogli dovoliti.

»V prihodnjih letih nas čaka ogromno dela, vloga odjemalcev se spreminja. Čedalje več je naprav, ki porabljajo elektriko, od toplotnih črpalk do električne mobilnosti, ki je že realnost,« pravi Ribič in dodaja, da novi predpisi omogočajo gradnjo elektrarn na obnovljive vire energije, a razvoj omrežja temu ne sledi dovolj hitro. Glavna težava je to, da veliko elektrarn raste tam, kjer je omrežje najšibkejše. Za zdaj tega niso omejevali, lahko pa se to zgodi v prihodnje.

Premalo denarja

Po desetletnem razvojnem načrtu imajo za naložbe v omrežje na voljo 123 milijonov evrov, kar, kot pravi Ribič, ne zadošča niti za osnovno obnovo omrežja. Za pravi razvoj in osnove za izpolnitev zavez, ki jih je Slovenija dala Evropski uniji, bi potrebovali še vsaj dodatnih 200, če ne 400 milijonov evrov.

Težava je tudi umeščanje v prostor, saj traja od načrta do izvedbe postavitve novega energetskega objekta pet do deset let. Posebna težava pa so nekatere nerazumne civilne pobude. Ribič je za tipičen primer navedel Črnomelj, kjer so podjetniki začeli zapuščati poslovno cono, ker nimajo dobre oskrbe z elektriko. Nasprotujejo celo kablom. Po žledu so namesto po daljnovodih elektriko na celem Logaškem polju speljali v bistveno bolj varne kable. Pet let po žledu pa se tudi to pozablja in se že pojavljajo nasprotniki.



Finančni direktor Elektra Ljubljana Marjan Ravnikar je sicer povedal, da je dodana vrednost na zaposlenega presegla 95.000 evrov, kar je dvakratnik slovenskega povprečja.

Uporabniki so plačljivost elektrike na polnilnicah za električne avtomobile sprejeli z razumevanjem, je zagotovil Jurij Curk, svetovalec uprave, njihovo število se je celo povečalo za 160. Težava pa je, da se avtomobili polnijo pretežno takrat, ko je že tako največja poraba elektrike, kar ni blagodejno za omrežje. Napovedi pa so, da prihajajo še hitrejše polnilnice. S takim trendom bo treba okrepiti omrežje.



»Naše omrežje tega ne more dolgo zdržati. Treba bo sodelovati in dvigniti cene elektrike v konicah, tako za avtomobile kot gospodinjske naprave,« dodaja Ribič in pričakuje, da bodo dejavni odjemalci plačali 40 odstotkov manj kot pasivni uporabniki.

Štorklja je zdaj ljubljanska

Elektro Ljubljana je simbol žarnice prepustil Elektro energiji, ki jo je prevzel Gen-I (Elektro Ljubljana je četrtinski lastnik skupne družbe), tako ima zdaj za simbol strelo v obliki štorklje. Damijan Denac iz Doppsa je povedal, da dobro sodelujejo z Elektrom Ljubljana, tako so izolirali že več drogov. Štorklje se sicer selijo iz Prekmurja, tam populacija upada. »To je najbolj degradirano območje v Sloveniji. Štorklje se prehranjujejo z malimi sesalci in dvoživkami, tam pa tako rekoč ni več polj,« je opozoril Denac.



Štorklje se tako selijo na Krško polje pa tudi na Ljubljansko barje. Povsod imajo več mladičev kot v Prekmurju. Ne vedo pa natančno, kako se štorklje gibljejo, zato bodo dve v projektu z Elektrom Ljubljana opremili s telemetrijskima ovratnicama.

Vetrnice spet v pogovorih

Denac je potrdil tudi besede predsednika uprave Elektra Primorske Uroša Blažice, da se znova pogovarjajo o postavitvi vetrnic na Volovji rebri. V Doppsu niso nasprotniki obnovljivih virov, niti vetrnic. Nove tehnologije, ki so jih razvili zlasti za letališča, prepoznajo ptiče, ki se približujejo, obenem pa ustavijo in obrnejo vetrnice, da ptiči letijo mimo. Tako bi odpadel tudi glavni argument za nasprotovanje nekaj vetrnicam.