Eden najslabših junijev sploh

Le 888.000 novih avtomobilov je bilo prodanih junija v Evropski uniji, to je bil najslabši junij po letu 1996. Usahnili so vsi veliki trgi, ob čemer dodamo, da se je prodaja prejšnji mesec znova opazno poslabšala tudi v Sloveniji.

Stvari so v tej statistiki preproste, če nimaš avtomobilov, jih pač ne moreš prodajati. Dobavne tegobe so posledica zdaj že širše kombinacije dejavnikov – poprejšnja kriza s polprevodniki se je nadgradila z ruskim napadom na Ukrajino in s tem dodatnim pomanjkanjem tako določenih sestavnih delov ali pač surovin.

Prodaja je po podatkih panožnega združenja Acea opazno upadla na vseh štirih velikih trgih (Nemčija 11 odstotkov, Francija 16 odstotkov, Italija 22 odstotkov in Španija 11 odstotkov), ki najbolj vplivajo na skupni rezultat.

Slovenija nanj zaradi majhnosti ne vpliva, a kljub temu povejmo, da se je tudi pri nas junija po podatkih analitične družbe Ardi prodaja zmanjšala za 15 odstotkov, podoben pa ja upad na polletni ravni (–16 odstotkov).

Gledano po znamkah so v Evropi letos trpele skoraj vse največje skupine, izjeme so bile redke. Tako je največja skupina Volkswagen v pol leta z vsemi svojimi znamkami skupaj iztržila za 18 odstotkov manjšo prodajo, koncern Stellantis je nazadoval za 22 odstotkov, skupina Renault za osem odstotkov. Pri slednji je opazna izjema nizkocenovna znamka Dacia, ki je šla navzgor. Večjemu padcu se je uspelo izogniti Toyoti (–1,6 odstotka) ter skupini Hyundai-Kia, ki je nasprotno celo zrasla za devet odstotkov.

Vsi zadnji našteti so se letos dobro odrezali tudi v Sloveniji, kar kaže predvsem na to, da imajo manj težav z dobavnimi verigami. Pri nas je v nasprotju z Evropo močno zrasel še Opel, pri premijskih imenih pa Mercedes-Benz.

Če malo pogledamo še največji trg v Nemčiji, ki je letos v pol leta opazno nazadoval, je po drugi strani razvidno, da se je tam prodaja vozil s široko oznako alternativnega pogona (električni, priključni hibridi, hibridi plin ali vodik) povečala, po podatkih KBA za 14 odstotkov. Ta vozila so skupaj predstavljala 44 odstotkov vse nemške prodaje, samo baterijska električna pa 13  odstotkov. To slednje je precej več kot pri nas, kjer je bil po podatkih analitične družbe Ardi delež popolnoma električnih osebnih vozil letos v polletju sicer za odtenek višji kot lani, a še vedno le pri štirih odstotkih.