ECB za zdaj ni spremenila obresti, napoveduje pa spodbujevalne ukrepe

Ljubljana – Svet Evropske centralne banke (ECB) je kljub nekaterim drugačnim pričakovanjem ohranil nespremenjene vse tri glavne obrestne mere (na ravneh 0,0, 0,25 oziroma minus 0,40 odstotka). Svet pričakuje, da bodo obrestne mere ostale enake ali nižje vsaj do konca prvega polletja 2020, vsekakor pa dokler bo potrebno, da se inflacija na srednji rok približa cilju, so sporočili iz ECB.

Svet je napovedal tudi, da bo ECB še naprej vodila spodbujevalno denarno politiko z reinvestiranjem zapadlih vrednostnih papirjev iz programa nakupov obveznic, s čimer naj bi zagotavljali ugodne likvidnostne pogoje in razmere, da se bo inflacija lahko približala cilju, ki znaša skoraj dva odstotka, a pod to mejo. 




Denarni strategi v Frankfurtu so svojo odločitev tehtali ob upoštevanju več notranjih in zunanjih dejavnikov. Gospodarska rast v evrskem območju se letos še naprej upočasnjuje, inflacija pa trdovratno ostaja pod ciljem ECB, torej da je blizu, a pod dvema odstotkoma.

Na drugi strani se precej umirja tudi rast svetovnega gospodarstva, znižuje se globalno povpraševanje. Negotovosti v evrskem gospodarstvu povečujejo tudi ameriški protekcionizem in posledice trgovinskih groženj, carinska vojna med ZDA in Kitajsko ter nerešen brexit.

»Napovedi v proizvodnji so vse slabše in slabše v tistih državah, kjer je predelovalna industrija pomembna, zaradi verig vrednosti pa se to širi po vsem evrskem območju. Če se bo to nadaljevalo, bo fiskalna politika postala ključna,« je novinarjem povedal predsednik ECB Mario Draghi, ki pričakuje, da bodo svoje opravile tudi vlade.

Gaspari: Na zahodu nič novega

»Na Zahodu nič novega. Glede na to, da so v ECB vedeli, kaj se bo zgodilo v ZDA (centralna banka Federal Reserve bo prihodnji teden znižala obrestne mere, op. p.,), ki so na tem področju vodilne, je sporočilo ECB, da gredo na žalost po starem naprej, ne da bi vedeli, ali bo to sploh imelo kakšen dodaten učinek na evrsko gospodarstvo,« je napovedi ECB komentiral nekdanji guverner Banke Slovenije Mitja Gaspari.

»Ta napoved možnega znižanja obrestnih mer je precej nepomemben ukrep. Če znižate obrestno mero z minus 0,4 na minus 0,6 odstotka, to ni bog ve kaj, razen da imajo banke lahko nekaj več težav, vsaj tiste, ki so polne vrednostnih papirjev.« O možnih ukrepih za olajšanje položaja bank, pa Gaspari ocenjuje, da »bodo verjetno ukrepali tako, da bodo rezerve manj negativno vplivale na dobiček bank. A če se bo to nadaljevalo, je to verjetno začarani krog. Če daš več denarja v obtok, se ti ta vrne kot rezerva.«

Po sogovornikovem prepričanju pomeni napovedano novo denarno sproščanje z odkupi obveznic predvsem nadaljevanje igre na delniških trgih, več likvidnosti bo šlo v odkupe delnic, kar zvišuje njihovo ceno. »Ne vidim kakšne resne spremembe v politiki ECB, razen da se bodo vrnili h kvantitativnemu sproščanju. To pa brez ustrezne fiskalne politike ne pomeni veliko.«

V ECB brez zadržkov glede imenovanja Lagardove

Svet Evropske centralne banke je danes sprejel tudi mnenje o priporočilu Sveta Evropske unije za imenovanje bodoče predsednice ECB, Christine Lagarde, sicer donedavne glavne izvršne direktorica IMF in nekdanje francoske finančne ministrice.

»Svet ECB nima zadržkov glede predlagane kandidatke Christine Lagarde, ki je oseba z priznanimi stališči in profesionalnimi izkušnjami v denarnih in bančnih zadevah, kot jih zahteva 283. člen pogodbe o delovanju EU,« so zapisali na spletni strani ECB. Lagardova bo v začetku novembra nasledila Maria Draghija, ki se mu osemletni mandat izteče 31. oktobra letos.