ECB pričakovano znova krepko zvišala obrestne mere

Svet Evropske centralne banke je v odzivu na rekordno inflacijo pričakovano znova zvišal vse tri ključne obrestne mere za 0,75 odstotne točke. ECB tako nadaljuje tako imenovano normalizacijo svoje denarne politike v razmerah, ko desetodstotna stopnja inflacije v evrskem območju za kar petkrat presega njen inflacijski cilj. 

Člani sveta so ob posledicah ruske agresije v Ukrajini ugotovili, da so tveganja, da bo gospodarska rast v prihodnje nižja, vse večja, ob tem pa je inflacija v evrskem območju še vedno daleč previsoka, septembra je znašala 9,9 odstotka, in bo verjetno dalj časa ostala nad ciljno vrednostjo. 

Lagarde: Pričakujemo nadaljnje višanje obrestnih mer 

»Pričakujemo nadaljnje zvišanje obrestnih mer, da zagotovimo pravočasno vrnitev inflacije na naš srednjeročni cilj. S tem tretjim večjim zvišanjem obrestne mere zapored smo dosegli znaten napredek pri umiku prilagajanja denarne politike. Spremembe določil in pogojev naših ciljno usmerjenih operacij dolgoročnejšega refinanciranja bodo prav tako prispevale k normalizaciji politike. Naše prihodnje odločitve glede obrestnih mer bodo še naprej odvisne od podatkov in bodo sledile pristopu od sestanka do sestanka. Pripravljeni smo prilagoditi vse naše instrumente v okviru našega mandata, da bi zagotovili vrnitev inflacije na naš srednjeročni cilj inflacije,« je po seji povedala predsednica ECB Christine Lagarde.

Evropska denarna oblast je ob tem zaostrila tudi pogoje za tretjo serijo operacij ciljnega dolgoročnejšega refinanciranja (TLTRO), s katerim so poslovne banke med pandemijo dobile poceni vire, da so lahko ponujale ugodnejše kredite gospodarstvu. »V akutni fazi pandemije je imel ta instrument ključno vlogo pri preprečevanju negativnih tveganj za stabilnost cen. Zdaj pa ga je treba zaradi nepričakovanega in izrednega dviga inflacije ponovno umeriti, da se zagotovi skladnost s širšim procesom normalizacije denarne politike in da se okrepi prenos zvišanja politične obrestne mere na bančne posojilne pogoje,« so sporočili iz ECB.

Svet ECB se je odločil prilagoditi obrestne mere, ki se uporabljajo za TLTRO III, od 23. novembra 2022, bankam pa bo ponudil dodatne prostovoljne datume predčasnega odplačila virov, ki so jih pridobile med pandemijo. 

Da bi obrestovanje obveznih rezerv, ki jih imajo kreditne institucije pri evrosistemu, bolje uskladili s pogoji na denarnem trgu, se je svet odločil, da bo obrestovanje obveznih rezerv določil po obrestni meri ECB za mejni depozit, ki po novem znaša 1,50 odstotka in je za 0,5 odstotne točke nižja od obrestne mere za operacije glavnega financiranja. 

ECB je po enajstih letih »golobje« denarne politike 21. julija letos prvič zvišala obrestne mere, in sicer za 0,5 odstotne točke, temu pa je 8. septembra sledil še višji, »jastrebovski«, 0,75-odstotni dvig.