ECB povečuje likvidnost

ECB je v odzivu na izbruh koronavirusa v Evropi pripravila prvi nabor ukrepov, s katerim cilja predvsem na zagotavljanje likvidnostne podpore podjetjem. Predsednica ECB Christine Lagarde ocenjuje, da bodo predlagani ukrepi omogočili gospodinjstvom in podjetjem lažje prebroditi težje obdobje zaradi izbruha koronavirusa.

ECB pričakuje bistveno poslabšanje razmer še posebej v prvem polletju. Delno izboljšanje razmer pričakuje v drugem polletju, a bo tudi drugo polletje slabše od dosedanjih predvidevanj. Lagardova se je v predstavitvi izognila besedi kriza, a pravi, da bo gospodarska rast letos v EU omejena. Vpliv izbruha se bo EU in evrskemu območju poznal tudi prihodnje leto, zato bo ECB znižala oceno gospodarske rasti tudi za leto 2021. V teh ocenah, razumljivo, ni vključeno zadnje zaostrovanje razmer.

ECB ob tem poziva vlade in evropsko komisijo, da sodelujejo pri ukrepih za zajezitev širjenje vpliva in hkrati tudi pri ukrepih za zmanjšanje učinkov izbruha na gospodarstvo. Na izrecno vprašanje, ali se lahko evrsko območje letos izogne gospodarski krizi, Lagardova pravi, da je to odvisno od usklajenega ukrepanja evropskih vlad, tako pri zajezitvi širjenja virusa kot pri ukrepih za zmanjšanje vpliva na gospodarstvo.

Do zdaj predstavljeni fiskalni ukrepi držav evrskega območja (brez ukrepov evropske komisije) po oceni ECB znašajo med 25 in 30 milijard evrov, kar je po oceni Lagardove le delček spodbud, ki bodo potrebne. Prav zato poziva k usklajenemu ukrepanju, pri tem pa bo ključno tempiranje ukrepov. Lagardove trenutno ne skrbi pričakovano povečano zadolževanje držav, ampak počasen in nezadosten odziv držav s fiskalnimi ukrepi. Zato poziva države članice, da že na ponedeljkovem sestanku naredijo prvi korak k usklajenemu delovanju.

ECB je predstavila nabor petih ukrepov, s katerimi poskuša zmanjšati vpliv izbruha koronavirusa na gospodarstvo. Bankam bo ponudila dodaten paket dolgoročnega refinanciranja, s katerim bo evrskemu bančnemu sistemu ponudila likvidnostjo podporo. ECB sicer za zdaj ne opaža poslabševanja likvidnosti in težav na denarnem trgu, zato je ta ukrep zgolj dodatno zagotovilo in pomoč v skrajni sili.

Med letošnjim junijem in junijem prihodnje leto bo ECB ponudila bistveno ugodnejše pogoje v sistemu operacij dolgoročnega refinanciranja. Ta ukrep je namenjen predvsem malim in srednjim podjetjem. Cilj ukrepa je likvidnostna podpora bank malim in srednjim podjetjem.

ECB bo do konca leta tudi izvedla dodatni nakup obveznic v vrednosti 120 milijard evrov. Obstoječi program odkupov se ohranja in se podaljšuje, dokler bo potrebno. Lagardova je pojasnila, da se jim je zdel ta ukrep bolj učinkovit od dodatnega znižanja obrestnih mer. Sodeč po pojasnilih bo ECB povečala nakupe podjetniških obveznic, ki ustrezajo pogojem odkupa. Poleg tega imajo centralne banke možnost prilagajati mesečni obseg nakupov glede na razvoj razmer. ECB namreč pričakuje povečano zadolževanje držav in posledično tudi občasno večja nihanja likvidnosti evrskega sistema.

ECB tokrat ni spreminjala ključnih obrestnih mer, vendar pa napoveduje podaljšanje obdobja nizkih ali še nižjih obrestnih mer.

ECB bo prav tako reinvestirala vse prilive od zapadlih obveznic.

Ločeno od petih spodbud je ECB danes za banke sprostila tudi nekatere kapitalske in nadzorstvene zahteve. ECB izvaja skupni nadzor bank v evrskem območju. Dodatno naj bi svoje zahteve sprostile tudi nacionalne centralne banke, ki sodelujejo pri nadzoru.