Dvig donosnosti v ZDA kaže strah pred inflacijo

Izvolitev Donalda Trumpa za predsednika ZDA je tako kot na preostalih finančnih trgih sprožila odzive tudi na trgu obveznic. Vendar pa so odzivi vlagateljev na tej in oni strani Atlantika povsem različni – kljub temu da je vsem skupen strah pred nepredvidljivo prihodnostjo.

Vlagatelji na ameriškem trgu obveznic so predvsem zaskrbljeni, da bodo Trumpove politike, vključno z obsežnimi davčnimi olajšavami in carinami, lahko prispevale k inflaciji in povečanju javnega dolga. Čeprav so ameriške delniške borze doživele zelo optimističen odziv na izvolitev, pa se je na obvezniškem trgu pokazal pritisk na prodajo, kar je dvignilo njihove zahtevane donose na najvišje ravni v zadnjih mesecih.

Vid Pajič, Triglav skladi FOTO: Jernej Lasič

Negotovost fiskalne politike

Z dvigom donosov so investitorji izrazili nezadovoljstvo s potencialno inflacijsko naravnano fiskalno politiko, ki bo pomenila pritisk na obvezne mere ameriške centralne banke, kar bo v končni fazi povečalo stroške zadolževanja. Donosi desetletne ameriške državne obveznice so izrazito poskočili, nekateri analitiki pa menijo, da rasti še ni konec in bi donosi lahko dosegli celo pet odstotkov. Čeprav Trump zatrjuje, da bodo davčne olajšave spodbudile gospodarsko rast, številni ekonomisti ocenjujejo, da bo ameriški dolg nadaljeval pot rasti, kar bo dolgoročno še dodatno pritiskalo na trg obveznic.

V Evropi so se obvezniški trgi odzvali drugače, saj vlagatelji zaradi pričakovanih sprememb v ameriški trgovinski politiki, predvsem novih carin, pričakujejo upočasnitev gospodarske rasti v EU. Trump je napovedal desetodstotne carine na uvoz iz vseh držav in 60-odstotne carine na kitajske izdelke, kar bi lahko še dodatno prizadelo evropsko gospodarstvo.

Evropi grozijo carine

Donosi obveznic so zato upadli, saj jih vlagatelji vidijo kot varno zatočišče. Dodatno je izvolitev Trumpa vplivala tudi na tečaj evra, ki je v enem dnevu izgubil dva odstotka vrednosti proti dolarju, kar je največji enodnevni padec po začetku pandemije covida-19.

INFOGRAFIKA: Delo

Analitiki ocenjujejo, da bi ob nadaljnji zaostritvi ameriških carin evro lahko padel na pariteto z dolarjem, kar bi dodatno oslabilo evropsko gospodarsko rast. Zaradi vsega naštetega trg pričakuje, da bi se lahko Evropska centralna banka znašla pod pritiskom in se posledično odločila, da bi dodatno znižala obrestne mere in s tem omilila morebitno upočasnitev gospodarske aktivnosti.

Negotovost glede Trumpove politike ustvarja kompleksno okolje za obvezniške trge, saj se investitorji na obeh straneh Atlantika prilagajajo. Čeprav bi lahko ECB znižala obrestne mere, da bi zaščitila evropsko gospodarstvo, bodo dolg, inflacija in višji donosi ameriških obveznic dolgoročno še naprej ustvarjali dodatni pritisk na ECB.

Le čas bo pokazal, katere obljube novega starega predsednika ZDA bodo uresničene. Če se strahovi glede protekcionistične politike izkažejo kot upravičeni, lahko vsaj kratkoročno pričakujemo nadaljevanje padanja vrednosti ameriških obveznic in nadaljnjo rast vrednosti evropskih obveznic.