Državni svet pošilja omrežninski sistem na ustavno sodišče

Državni svet je brez glasu proti podprl predlog delodajalcev, da v ustavno presojo pošlje novi sistem omrežnin. Strinjajo se, da je novi sistem v nasprotju z ustavo, zakonom o oskrbi z električno energijo ter evropsko zakonodajo.

Med drugim nov model obračunavanja omrežnine ne odraža dejanskih stroškov elektrooperaterjev, iz omrežnine pa se bodo financirali tudi drugi cilji, kot je zeleni prehod, kar je v nasprotju z evropsko uredbo, je opozoril predsednik Državnega sveta in predsednik Združenja delodajalcev obrti in podjetnikov Slovenije Marko Lotrič.

Državni svet meni, da je kršeno načelo enakosti pred zakonom, saj nov model obračunavanja omrežnine brez utemeljenega razloga favorizira določene skupine uporabnikov in neupravičeno obremenjuje industrijo; ne sledi načelu stroškovne ustreznosti in ne upošteva dejstva, da uporaba srednje in visokonapetostnega omrežja z vidika preobremenjenosti elektroenergetskega sistema ni problematična. Državni svet še meni, da je model obračunavanja omrežnin nepregleden in vsebuje kaznovalne elemente, ki nimajo jasne povezave s stroški elektrooperaterjev.

»Zaradi škode, ki neupravičeno nastaja podjetjem, smo na GZS pozvali regulatorja, da odpravi anomalije nove metodologije, začasno vzpostavi star sistem obračunavanja omrežnin, v vmesnem času pa čim prej celovito analizira učinke predlogov Elesa, ki so podobni zaključkom in predlogom, ki jih je podala GZS že v začetku lanskega leta. Nič od tega se ni zgodilo. Agencija in ELES sta celo napovedala nove bistveno večje dvige omrežnine v prihodnjih letih,« je dejala generalna direktorica Gospodarske zbornice Vesna Nahtigal »Zato nam je ostala le še možnost, da preko ustavnega sodišča dosežemo spremembo metodologije, ki bo zagotovila skladnost z zakonodajo in ustavo ter bo sprejemljiva za gospodarstvo in posledično za vse odjemalce.«

Parcialnih interesov je veliko

Za direktorico Agencije za energijo Duško Godina je to sicer še en dokaz, da  če bi agencija upoštevala vse parcialne interese, metodologije za izračun omrežnin sploh ne bi mogla oblikovati. Delodajalske organizacije namreč zahtevajo nekaj povsem drugega kot vlada, ki pričakuje, da bodo omrežnine spodbujale zeleni prehod. V ta namen je tudi spremenila zakon. Opazovalci pravijo, da je doslej vlada skrivala ščitenje parcialnih interesov lastnikov sončnih elektrarn, zdaj pa je to zapisala v zakon.

Agencija je v tem času sicer sklepčna, smo izvedeli, dva svetnika, ki sta odstopila, namreč po pogovoru ministrstva za okolje, podnebje in energijo z Evropsko komisijo zagotavljata sklepčnost sveta agencije do imenovanja novih članov. Vlada pa je na današnji dopisni seji sprejela sklep, da državnemu zboru predlaga imenovanje treh novih članov sveta Agencije za energijo. »Postopek imenovanja sledi odstopu dveh članov sveta decembra 2024, kar je zahtevalo hitro izvedbo razpisa in izbor novih kandidatov,« pojasnjujejo.

Skladno z energetskim zakonom svet agencije sestavljajo predsednik in pet članov, ki jih imenuje in razrešuje državni zbor. Zdaj vlada predlaga imenovanje dveh novih članov za preostanek mandata odstopljenih članov (do 27. junija 2029), in sicer Janeza Pustatičnika ter Gorana Brankoviča. Za novega člana pa predlaga Črta Klančiča, za polni šestletni mandat. Državni zbor bo o predlogu odločal v 30 dneh po njegovem prejemu.

Težavo je sicer povzročila vlada, ki je v sporu z energetskim regulatorjem glede novega sistema obračunavanja omrežnine, uveljavljenega 1. oktobra lani, tik pred božično-novoletnimi prazniki takratnih pet članov sveta pozvala k odstopu. Mitja Breznik in Sandi Šterpin sta pozivu sledila, preostali trije - Franc Žlahtič, Janez Kopač in Borut Bratina - pa ne.