Državne so manj zaželene od podjetniških

Na finančnih trgih vsak dan krožijo informacije in ugibanja o višini uvoznih carin, ki bi lahko ali bodo doletele države oziroma njihova gospodarstva. Ameriški ukrepi zdaj najbolj vplivajo na kitajske kapitalske trge. Evropski delniški trgi so bili pri tem manj prizadeti, nekoliko tudi s pomočjo šibkega evra in začetka dogovarjanaja Junker-Trump. Toda ne gre pozabiti, da Evropa nosi pomemben del trgovine z Kitajsko.

Obvezniški trgi so v začetnem obdobju carinskih vojn sprva dosegali rast, saj se je nanje zatekal kapital z delniških trgov, toda v zadnjih nekaj tednih se je ta trend ustavil oziroma celo obrnil. Rast inflacije nad dva odstotka in dobri makroekonomski podatki v EU ter tudi v ZDA so bili očitno dovolj za ponovni dvig donosnosti državnih obveznic. Podjetniške obveznice so se v tem obdobju držale bolje, kar je predvsem zasluga upada kreditnega pribitka.

V zadnjem tednu so zasedale štiri ključne centralne banke (ECB, Fed, BoJ in BoE) pri čemer so bila njihova stališča dokaj pozitivna glede inflacije in gospodarske dinamike, razen na Japonskem, kjer so spet znižali inflacijska pričakovanja, po drugi strani pa razširili okvirni cilj donosnosti državnih obveznic, kar je dvignilo desetletno donosnost po dolgem času iz nad 0,1 odstotka. ECB ni postregla z ničemer novim, razen z možnostjo, da se bodo negativne depozitne obrestne mere verjetno zavlekle še v drugo polovico leta 2019. Fed je v sredo izrazil zadovoljstvo nad močno dinamiko ameriškega gospodarstva in za letos napovedal še dva dviga obrestnih mer, medtem ko je Bank of England soglasno dvignila obrestno mero na 0,75 odstotka. Poteza naj bi bila nujno potrebna, saj je tudi po oceni guverjerja Marka Carneyja inflacija za gospodarstvo zdaj večja skrb kot različni scenariji brexita.