»Družbeni red se ne bo spremenil. Ker utopisti se utrudijo.«

Celje – »Dlje, ko bomo odlašali s prilagoditvami na področju podnebnih sprememb, staranja in tako naprej, bolj brutalne bodo spremembe, ki bodo potrebne,« je na okrogli mizi o izzivih ekonomske politike v prihodnjem letu, ki jo je pripravila Mednarodna fakulteta za družbene in poslovne študije, dejala direktorica Urada za makroekonomske analize in razvoj (Umar) mag. Marijana Bednaš.
 
Prav demografija je eno največjih tveganj slovenske prihodnosti. Kot je dejala Bednaševa, so od leta 2014 na trgu dela ugodni pogoji, zaposlenost raste, letos pa se rast zaposlenosti umirja, vendar le deloma zaradi nižje gospodarske rasti: »Predvsem zaradi pomanjkanja delovne sile. Populacija od 20 do 64 let se krči za 10.000 oseb letno. Zato je tudi močan priliv tuje delovne sile.«


 

Kračun: »Presežka ni še nikjer!«

 
Napoved gospodarske rasti za prihodnje leto je nižja, kot so sprva predvidevali, Umar predvideva, da bo okoli triodstotna. Na tej predpostavki je vlada pripravila proračun v skladu s fiskalnim pravilom, je dejal predsednik fiskalnega sveta dr. Davorin Kračun in opozoril: »Vprašljiva je izvršljivost tovrstnih proračunov. Ali bomo v resnici realizirali triodstotno rast BDP? Tveganja so velika in na presežek ne moremo z gotovostjo računati.«
 
V proračunu je sicer predviden presežek 400 milijonov evrov, Kračun pa je poudaril: »Posebej poslance LMŠ draži teh 400 milijonov evrov presežka. Ampak tega ni še nikjer! Pri prihodkih potrebujemo srečo, pri izdatkih pa modrost.«
 
Tista podjetja, ki so bolj izpostavljena vplivom mednarodnega okolja, čakajo največji izzivi zaradi ohlajanja kitajske gospodarske rasti, sprememb v avtomobilski industriji in ob morebitnih poslabšanjih pri izstopu Združenega kraljestva iz EU, je dejala Bednaševa: »Težko rečemo, da bodo vse panoge enako prizadete. Naši tradicionalno stabilni izvozniki so farmacevti, prehrambena industrija.«


 

»Turizem je lahko dobro dopolnilo.«

 
Bednaševa vidi za Slovenijo ob morebitni nižji gospodarski rasti najboljšo kratkoročno rešitev v pospešitvi črpanja evropskih sredstev in postavljanju prednostnih projektov, ki imajo večje razvojne vsebine in multiplikativne učinke. Dolgoročno je nujen dvig dodane vrednosti in dodaja: »Dvig produktivnosti, a ne v smislu več izdelkov v časovni enoti, ampak proizvajati izdelke, storitve z višjo dodano vrednostjo, ki omogočijo boljši dohodek, višje plače, se pravi boljši standard. S tem je povezan še vidik demografskih sprememb. Le dvig produktivnosti nam bo omogočil dovolj visoke dohodke, da bomo lahko financirali te sisteme socialne zaščite in si zagotovili zdravstveno varstvo, dovolj visoke pokojnine, dolgotrajno oskrbo.«


 
Podjetnik Tomaž Subotič je prepričan, da je tudi kriza lahko priložnost za rast: »Seveda, če jo zdržiš. Da jo zdržiš, pa moraš imeti sorazmerno dobro urejeno financiranje in zdržati moraš eno uro dlje kot konkurenca.« Dodal je, da pot, ki jo ubira vlada, ni dobra: »Večina inovacij in razvoja je v avtomobilski panogi, IT, genetiki. V Sloveniji pa bi naredili turistični holding, kar naj bi bila neka rešitev za rast slovenskega BDP. Absurdno. Največji delež turizma v BDP v Evropi imajo Albanija, Hrvaška, Črna gora in Grčija. To je naš vzor? Turizem je lahko dobro dopolnilo, ampak moramo vlagati v znanje. Če vlagamo v znanje, vlagamo v panoge, ki prinašajo višjo dodano vrednost.«


 
Favoriziranje posamezne panoge odsvetuje tudi Bednaševa: »Prava pot je dvig dodane vrednosti. Vlaganje v raziskave in razvoj, ustvarjati oziroma oblikovati takšna podjetja, ki so lahko uspešna na mednarodnih trgih, konkurenčna, modra. To pa zahteva dodatne naložbe. Negotovost vpliva tudi na investicije v marsikateri panogi.«
 

Spremembe?

 
Glede na vse nemire po svetu, vprašanja podnebnih sprememb in ekologije, bodo spremembe nujne, se strinjajo sogovorniki. Ali to pomeni tudi spremembo družbenega reda, je bil le Subotič jasen: »Družbeni red se ne bo spremenil. Ker utopisti se utrudijo. Sčasoma pride modrost.«


 
Sam v Sloveniji vidi največjo težavo v upravljanju podjetij v državni lasti: »Slovensko gospodarstvo niso samo tista podjetja z naslovnic, menedžerji, ki smo jih ves čas opevali, nekateri so zdaj na Dobu, drugi na srečo v pokoju, ampak so predvsem tisti direktorji, ki so skromni, družinski. Ti niso v prvi liniji. Imajo dovolj modrosti, ki bi morala biti tudi v politiki. Vsaka vlada nastavi novega šefa SDH, SOD, Kad in potem ti nastavljajo svoje ljudi. In kaj se zgodi? Slabši rezultati poslovanja, manj dobička, manj proračunskih prihodkov.«