Pozdravljeni!

Hitre povezave
Moje naročnineNaročila
Novice

Tir do Kopra bo prej in vsaj nekoliko cenejši

Skoraj enoletno zamudo pri gradnji drugega tira bodo krajšali na več načinov - Že čez mesec dni pogovori v Bruslju o dodatnih nepovratnih sredstvih.
Matej Oset in Marko Brezigar na srečanju z novinarji na sedežu 2TDK. Foto Voranc Vogel
Matej Oset in Marko Brezigar na srečanju z novinarji na sedežu 2TDK. Foto Voranc Vogel
26. 5. 2023 | 16:40
26. 5. 2023 | 17:47
6:25

Nova uprava državnega projektnega podjetja 2TDK verjame, da je mogoče drugi tir od Divače do Kopra kljub nakopičeni zamudi zgraditi tako, kot je bilo prvotno predvideno, torej do konca leta 2025. »Novelacijo investicijskega programa (IP) smo morali sprejeti zato, ker je prejšnja uprava popravila temeljni investicijski načrt iz leta 2019 brez ustrezne pravne podlage in je zato projekt zašel v nezanesljive finančne okvirje. Ocenjujemo, da je mogoče tir do Kopra zgraditi za 41 milijonov evrov manj od prvotne ocene.«

To sta novinarjem na svoji prvi tiskovni konferenci dva meseca po nastopu funkcije povedala predsednik uprave Matej Oset in član uprave Marko Brezigar (ki je nekaj manj kot dve leti že bil v upravi 2TDK, ko jo je vodil Dušan Zorko). Povedala sta, da se je pri gradnji tira med Divačo In Koprom na prvem (kraškem) sklopu del nabralo za 11 mesecev zamude, na drugem (istrskem) sklopu pa je 7 mesecev zamude. Razlogov je več, od geomehanskih razmer in kraških pojavov, pandemije, zamud pri pridobivanju delovnih dovoljenj, toda glavni razlog je dejstvo, da so izvajalci viadukta Glinščica dokončali svoja dela 10 mesecev po predvidenem roku.

Matej Oset in Marko Brezigar na srečanju z novinarji, Ljubljana, 26. 5. 2023. Foto Voranc Vogel
Matej Oset in Marko Brezigar na srečanju z novinarji, Ljubljana, 26. 5. 2023. Foto Voranc Vogel

Cilj je, da prvi vlaki vozijo januarja 2026

»Navkljub taki zamudi verjamemo, da bomo dela na projektu končali približno pol leta prej, kot je to načrtovala prejšnja uprava,« je povedal Matej Oset. »Seveda bo potrebnega precej truda. Z izvajalci potekajo intenzivni pogovori, tudi s predstavitvami in izmenjavo argumentov, kako lahko s povečanim številom delavcev, z organizacijo dela, nadzora, s hitrejšim reševanjem zahtevkov in optimizacijo tehnoloških procesov to dosežemo.

Pomembna časovna rezerva, ki jo skušamo izkoristiti, je ta, da bi tretji sklop (torej signalnovarnostne, energetske naprave in same tire) začeli postavljati še med potekom gradnje prvega in drugega sklopa. Prej se je predvidevalo, da bodo vsa gradbena dela končana in šele potem začeli tretji sklop,« je povedal novi predsednik uprave 2TDK Oset.

Predsednik uprave 2TDK Matej Oset. Foto Voranc Vogel
Predsednik uprave 2TDK Matej Oset. Foto Voranc Vogel

Dogovor z izvajalci del je bil ključen ne le za pospešitev del, ampak tudi za sprejem IP, ki bo zdaj omogočil, da lahko že v prihodnjem tednu uprava začne pogajanja o ponujeni ceni za izvedbo tretjega sklopa. Doslej veljavni IP je omogočal upravi sprejetje zgolj ponudbe do zneska 173 milijonov evrov, na ta znesek pa izvajalci niso hoteli pristati in je grozilo, da bi morali objaviti še tretje javno naročilo, kar bi lahko zares podaljšalo izvedbo del. Novi IP daje upravi precej več manevrskega prostora (beri denarja) za pogajanja. »V ponedeljek bomo pozvali k pogajanjem edinega izvajalca, ki je dal popolno in ustrezno ponudbo. Ta pogajanja bomo izpeljali v dveh do treh mesecih. Če ne bi bila uspešna, bi razpis ponovili,« je dejal Oset.

Član uprave 2TDK Marko Brezigar. Foto Voranc Vogel
Član uprave 2TDK Marko Brezigar. Foto Voranc Vogel

V lov za dodatne evropske milijone

Navkljub odločitvi o višjem IP in dokončni izločitvi kapitala tuje zaledne države uprava 2TDK zagotavlja, da je finančnih virov za gradnjo tira dovolj. Poleg 400 milijonov evrov proračunskih sredstev, 362 milijonov evrov kreditov (EIB in komercialna banka) in pribitka na cestnino za tovornjake (103 milijone evrov) ter dosedanjih 233 milijonov evrov nepovratnih evropskih sredstev, računajo pri 2TDK, da bodo prejeli še najmanj 55 milijonov nepovratnih sredstev iz preostanka kohezijskega paketa za Slovenijo. »Konec leta bo evropska komisija objavila razpis za ponovno prijavo in 2TDK se bo ponovno prijavila nanj. Koliko sredstev bo na voljo, še ni povsem jasno, saj bo to odvisno od tega, koliko teh sredstev bo ostalo neporabljenih v drugih državah. Mi smo ves čas računali na približno 130 milijonov evrov dodatnih nepovratnih sredstev in morda še več, saj bi se tretji sklop lahko sofinanciral s 85- odstotnim deležem nepovratnih sredstev. O tem bomo morda vedeli kaj več konec junija, ko se bomo na evropski komisiji,« je včeraj povedal Oset. Denar, ki se steka v proračun iz pretovornine Luke Koper (približno šest milijonov evrov na leto) bo namenjen plačilu za dosegljivost, to je vir za odplačilo kreditov in stroške upravljanja proge.

Čeprav so viadukt začeli graditi pozneje, izvajalci napovedujejo dokončanje do konca tega leta. Foto 2tdk
Čeprav so viadukt začeli graditi pozneje, izvajalci napovedujejo dokončanje do konca tega leta. Foto 2tdk

V IP je ponovno 90 milijonov evrov rezervacij

Uprava 2TDK je tudi natančneje pojasnila, zakaj je znesek v IP toliko višji, kot je bil v prvotno popravljenem IP. Leta 2021 so namreč po mnenju sedanje uprave povsem po nepotrebnem močno znižali delež sredstev za rezervacije s 100 milijonov na 34 milijonov evrov. Prvotno upoštevan delež rezervacij je običajen standard pri podobnih investicijah v Evropi in ga je predlagala tudi revizorska hiša. Ponovno zvišanje rezervacij na 90 milijonov evrov kaže, da je varnost projekta večja in da bo torej sredstev dovolj za varno dokončanje del. »Če teh rezerv ne bomo potrebovali v takem obsegu, ne pomeni, da jih bomo nujno porabili, ampak bo projekt končan učinkoviteje in ceneje,« sta včeraj pojasnila člana uprave.

Doslej so izkopali 21 kilometrov predorov, prav te dni potekajo priprave na začetek vrtanja še zadnjega petega in šestega predora Osp (skupaj sta dolga nekaj manj kot 500 metrov). Še največja ovira bi se zgodila, če bi graditelji naleteli na kakšno večjo kraško jamo. Doslej so našli več deset manjših, za njihovo sanacijo so porabili precej manj denarja, kot so načrtovali.

Sorodni članki

Hvala, ker berete Delo že 65 let.

Vsebine, vredne vašega časa, za ceno ene kave na teden.

NAROČITE  

Obstoječi naročnik?Prijavite se

Komentarji

VEČ NOVIC
Predstavitvene vsebine