Dostopnost je še težavna, a se izboljšuje

»Glede dostopnosti zelenih turističnih destinacij bi bilo treba pogledati vsak posamičen primer, ker so razmere različne. Poudarili pa bi zeleno shemo slovenskega turizma, projekt Slovenske turistične organizacije (STO), ki spodbuja trajnostni razvoj in dviguje zavedanje o njegovi pomembnosti tako pri destinacijah kot pri ponudnikih nastanitev, parkih in turističnih agencijah, po novem pa tudi pri atrakcijah,« pravijo v STO.

STO je prvi poziv za vključitev v zeleno shemo slovenskega turizma izvedla leta 2015. Ta nacionalni model pospeševanja trajnostnega turizma temelji na globalnih kriterijih, ki so jih razvili na UNWTO in evropski komisiji ter na standardu green destinations.

Ocenjevanje se izvaja na podlagi več kot sto meril, preden so lahko vključeni v shemo, s čimer pridobijo zeleni znak Slovenia green. Destinacije morajo po prijavi, skladni z razpisnimi pogoji, slediti več korakom. Imenovati morajo zelenega koordinatorja in sestaviti zeleno ekipo, podpisati zeleno politiko, vnašati podatke na spletno platformo (šest kategorij, 100 meril, več kot 100 indikatorjev), izvesti anketiranje, pripraviti akcijski načrt ukrepov, opredeliti lokalni značaj in usposabljanje na delovnem mestu. Nato se preveri uresničevanje ukrepov, po treh letih jih čaka ponovna presoja.

Zelena nabavna veriga

»Zelena shema slovenskega turizma tudi tako pripomore k spodbujanju uporabe lokalnih virov, energetskih izboljšav in dostopnosti,« pravijo na STO, pri čemer poudarjajo ljubljansko dobro prakso zelenih nabavnih verig, ki hotelirjem in restavracijam v osrednji Sloveniji ponuja možnost preproste, organizirane nabave »100-odstotno lokalno«, kadar to ni mogoče, pa regionalno oziroma nacionalno pridelanih živil po ugodnih cenah. Turizem Ljubljana je novembra lani v Londonu tudi zato prejel prestižno nagrado WTM responsible tourism award.



STO je ponosna, da je zdaj pri nas že 64 nosilcev znaka Slovenia green, kar dokazuje, da je Slovenija prepoznala nujnost svojega delovanja v smeri trajnosti. »Naša prizadevanja so prepoznali tudi v tujini, kar se kaže v različnih nagradah in priznanjih, ki nas postavljajo med vodilne destinacije na področju trajnostnega turizma na globalni ravni,« pravijo v STO. Med drugim je Slovenija zaradi zelene sheme slovenskega turizma dobila naziva prve zelene države na svetu (2016) in sustainable destinations 2018 v kategoriji best of the planet – best of Europe, s čimer je postala ena od šestih najboljših destinacij na svetu in najboljša v Evropi, ter prestižno nagrado national geographic world legacy destination leadership (2017).

Mogoče je, v korist vseh

Alpski biseri (Alpine Pearls) je krovna znamka, ki združuje 29 turističnih destinacij v šestih alpskih državah, v Sloveniji, Avstriji, Švici, Nemčiji, Franciji in Italiji. Znamka je bila ustanovljena leta 2006 kot rezultat dveh evropskih projektov – Alps Mobility in Alps Mobility II, pobudnik katerih je bilo avstrijsko ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo, okolje in upravljanje z vodami. Glavni namen je bil ustvariti inovativno, trajnostno in do podnebja prijaznejšo turistično ponudbo v alpskem prostoru. Znamka s promocijo trajnostne mobilnosti spodbuja tudi ponudnike nastanitev, kmetijske proizvajalce in druge, da se vključijo v celovito zgodbo zelenega turizma in ponudijo do okolja prijaznejše izdelke in storitve.

Slovenski alpski biser je Bled. Na področju trajnostne mobilnosti ponujajo možnost prihoda z vlakom, sprehajalne poti, izposojo koles, turistični vlakec, turistični avtobus, kočije, tradicionalne čolne (pletne) in izposojo opreme za veslanje. »Tudi druga slovenska alpska letovišča bi si s prizadevanjem na področju trajnostne mobilnosti in vključitvijo med alpske bisere lahko povečala trženjski potencial. Za širjenje dobre prakse objektivne ovire ne obstajajo. Oviri za širjenje dobre prakse v Sloveniji sta slaba dostopnost turističnih destinacij z javnimi prevoznimi sredstvi in potrebam turistov (ne)prilagojeni vozni redi. Številni alpski biseri, ki prav tako nimajo neposredne povezave z javnim prevozom, dokazujejo, da je ta problem mogoče rešiti z dobro organizacijo, uporabo sodobnih komunikacijskih tehnologij in sodelovanjem različnih turističnih akterjev,« ugotavljajo v Umanoteri.