Do kam bodo še zrasle obrestne mere?

Ameriška centralna banka (Fed) je prejšnjo sredo povišala temeljne obrestne mere za 75 bazičnih točk, tako da zdaj njihova zgornja meja znaša 3,25 odstotka, spodnja pa tri odstotke. Spomnimo se, to je že kar daleč od razpona na začetku leta, ko je bil med nič in 0,25 odstotka.

Ob tem je Fed napovedal zaostritev še za 1,25 odstotne točke pred koncem leta. Jerome Powell, predsednik Federal Reserve, se je v svojem sredinem govoru zavezal, da bo Fed zatrl inflacijo in jo spravil na dva odstotka.

Mediana napovedi Fedovih uradnikov sicer zdaj govori, da naj bi obrestne mere do konca tega leta dosegle raven 4,4 odstotka, leta 2023 pa 4,6 odstotka. Fed je tako v kratkem časovnem obdobju tretjič zaporedoma dvignil obrestno mero za 75 bazičnih točk in napovedal nadaljnje zaostrovanje monetarne politike. Posledično se je okrepil dolar, katerega moč bo počasi začela delati preglavice ameriškim izvoznikom. Seveda, pocenile so se delnice in ameriške obveznice.

INFOGRAFIKA: Delo

Dolar se bo še krepil

Dolar bo najverjetneje še pridobil na moči proti evru, ob tem pa se bo denar po svetu še naprej sinhrono dražil, saj tudi druge centralne banke večinoma sledijo taktiki Feda. Kljub aktivnostim centralnih bank pa marsikje še nismo dočakali vrha inflacije. Ta bo postopno že sama po sebi začela krepko zavirati globalno ekonomijo, k čemur bodo pripomogle tudi višje obrestne mere.

Medtem ko bo povpraševanje na Kitajskem in v Evropi popustilo in tudi že nekaj časa popušča, prihodnje denarne tokove velikih podjetij v ZDA za zdaj večinoma podpirajo ameriška gospodinjstva. Avgustovska nepričakovana 0,3-odstotna rast maloprodaje je zelo dobra popotnica za rezultate ameriških podjetij za tretje četrtletje.

Predsednik Federal Reserve Jerome Powell je ponovil, da želi centralna banka spraviti inflacijo nazaj na dva odstotka letno. FOTO: Drew Angerer/AFP

V investicijskem smislu še vedno velja, da je na likvidnih trgih še naprej smiselna v povprečju večja geografsko presežna izpostavljenost delniškemu trgu ZDA. Se pa seveda tukaj postavi vprašanje, do kdaj bo ameriški potrošnik še lahko reševal ameriški delniški trg? Ob višanju brezposelnosti zaradi dvigov obrestnih mer (te so nedavno v ZDA že porasle s 3,5 na 3,7 odstotka) bo tudi ameriški potrošnik nižal svojo potrošnjo.

Če brezposelnost v ZDA doseže 4,5 odstotka v prihodnjem letu, kar ni zunaj zdajšnjih Fedovih napovedi, potem lahko v ZDA pričakujemo nastop recesije v prihodnjem letu (čeprav so tehnično gledano ZDA že zdaj v recesiji). Skratka, ne glede na aktualne Fedove napovedi lahko pričakujemo, da bo ameriška centralna banka še nižala obrestne mere, če bo v ZDA nastopila krepkejša recesija.

Krepko višji evribor

Na evropskih tleh se je cena denarja tudi že krepko podražila. Medtem ko je bil šestmesečni evribor še konec junija negativen, zdaj znaša 1,766 odstotka in se bo na račun različnih tveganj najverjetneje še povišal. Donosnosti na slovenske 10-letne obveznice se gibljejo okoli treh odstotkov, medtem ko so še pred letom dni bile ničelne. Krepko so se povišale donosnosti na nemške in evropske podjetniške obveznice.

Skratka, ob tako povišanih obrestih in tako povišani ceni plina in drugih energentov je Evropa ekonomsko v resnično slabšem položaju, če jo primerjamo z ZDA. Tako da se tudi v Evropi danes marsikdo sprašuje, do kod je sploh smiselno, da Evropska centralna banka še dvigne obrestne mere? Je morda, glede na razmere, zdaj nastopil čas, da počakamo na učinke dosedanjih dvigov?