Digitalno gospodarstvo je nadgradnja pametnih mest in skupnosti

Ljudje že tisočletja živimo v skupnostih, naša življenja pa zadnja desetletja vse bolj kroji tehnologija. In še bolj jih bo. Trend pametnih mest je v Sloveniji in svetu prisoten že več let. Premišljeno uvajanje tehnoloških rešitev lahko urbanim okoljem in širšim skupnostim prinese številne koristi. Predvsem lahko digitalne in pametne tehnologije povečajo učinkovitost infrastrukture in z njo povezanih služb, kar izboljša delovanje slednjih, okrepi odpornost mest, jih naredi prijaznejše okolju in prebivalcem.

A pametna mesta niso zgolj infrastruktura. Vse bolj elektrificirana urbana mobilnost je sicer dobrodošla, a pametna skupnost je predvsem skupek medsebojno povezanih in harmonično usklajenih ekosistemov. Pametne ceste, razsvetljava, pridobivanje energije iz obnovljivih virov ter vseprisotna in izjemno zmogljiva mobilna omrežja so zelo dobrodošli pri snovanju družbe za 21. in prihodnja stoletja ter skupnosti, v katerih bo na prvem mestu človek in ne tehnologija.

Seveda pa strokovnjaki svarijo tudi pred pastmi, v katere se lahko mesta pri razvoju pametne infrastrukture hitro ujamejo. Skupaj s ponudniki se lahko osredotočijo le na tehnologijo in manj na ljudi, ki jo bodo uporabljali. Prav zato naj bo ključni cilj povezati ljudi, podatke, storitve in produkte, ki nastajajo na posameznih področjih pametnega mesta, ter tako izkoristiti polni potencial digitalizacije v kontekstu pametnih mest. Pomembna sta osredotočenost na ljudi in skladen razvoj kompetenc, potrebnih za skladno digitalno preobrazbo, ki je temelj za digitalno gospodarstvo.

Nacionalna deklaracija

Ob zaključku predsedovanja Finske Evropski uniji (EU) v letu 2019 je na politični ravni nastalo gibanje  »Living-in EU«, v okviru katerega nastajajo usmeritve in zaveze na področju razvoja digitalnih rešitev za pametna mesta in skupnosti. Omenjena deklaracija EU predstavlja jasno usmeritev h gradnji povezljivih digitalnih rešitev in posledično k ustvarjanju pogojev za ponovno uporabo podatkov ter pospeševanju digitalnega gospodarstva.

Po evropskem zgledu je v Sloveniji med deležniki v okviru Slovenske digitalne koalicije in drugimi deležniki nastala usklajena in  Slovenska nacionalna deklaracija za pospešitev digitalne preobrazbe mest, vasi in skupnosti v trajnostno usmerjeno pametno družbo, ki povzema evropsko in jo postavlja v slovenski kontekst.

Podpisniki slovenske deklaracije, med katerimi je že več kot 60 podjetij in občin, so prepričani, da se z digitalno preobrazbo družbe odpira edinstvena razvojna priložnost preobraziti slovenska mesta, vasi in skupnosti v pametna in trajnostna okolja, ki bodo vsem prebivalcem omogočila boljše pogoje za življenje in delo, občinam boljše upravljanje, raziskovalcem in akademskemu svetu nova področja dela in vire, civilni družbi nove možnosti, gospodarstvu pa lahko služi kot odskočna deska za preboj na nove trge.

Evropska digitalna infrastruktura

FOTO: Endava

Program Digital Europe bo prek namenskih naložb pospešil gradnjo pravičnejše, evropske digitalne ekonomije. Temelj zanjo bo evropska digitalna infrastruktura, ki bo predstavljala temelj novih verig vrednosti. Zagotovila bo namreč pravičnejšo delitev vrednosti med partnerji, ponudniki storitev in podatkov, kot jo ponujajo obstoječe prevladujoče globalne digitalne platforme, kakršni sta AirBnB in Uber. To je predvsem priložnost za vsa podjetja in skupnosti, ki jo bodo znali izkoristiti.

»Evropska digitalna infrastruktura bo med zmagovalci prihodnosti pametnih skupnosti lahko pozdravila popolnoma nove igralce, tako države kot podjetja, predvsem pa tiste, ki so v stanju zaznati edinstveno priložnost in jo izkoristiti. Ključno pri gradnji digitalnih verig vrednosti je vzpostavljanje poslovnih standardov na globalni in evropski ravni. Na področju standardov pametne družbe smo v Sloveniji že naredili velike korake v pravo smer,« je povedal Andrej Kotar iz Strateško razvojnih in inovacijskih partnerstev za pametna mesta in skupnosti ter dodal: »EU od držav članic zahteva, da delež evropskih sredstev usmerijo v digitalizacijo, saj želi pospešiti razvoj digitalnega gospodarstva. Države, ki bodo priložnost izkoristile, bodo svojemu gospodarstvu priborile prednost, ki je ne bo mogoče nadoknaditi. Veliko lažje se je v razvojno iniciativo vključiti na začetku, kot pa loviti vlak.«

Slovenski koraki v pravo in napačno smer

Na področju pametnih mest in skupnosti se je, čeprav nima tako vidnih projektov kot npr. Dunaj ali Amsterdam, Slovenija z uspešnim delovanjem ekosistema uvrstila med vidnejše in naprednejše evropske države. IKT Horizontalna mreža, ki je del SRIP PMIS in deluje v okviru GZS, je nosilec področja oblikovanja podatkovnih prostorov v okviru pomembnega evropskega projekta Gaia-X. V Sloveniji smo med prvimi dosegli konsenz glede podatkovnih in povezovalnih standardov, kar predstavlja odlične temelje za povezovanje in združljivost različnih rešitev in storitev s področja pametnih mest in skupnosti.

A zatakne se, kot ponavadi, pri financiranju. Pred letom dni je bil objavljen Javni razpis za demonstracijske projekte vzpostavitve pametnih mest in skupnosti (JR PMIS), na katerega je prispelo 14 vlog v skupni vrednosti 14 milijonov evrov. Prav vsaka vloga je vsebovala skrb za okolje, bodisi kot glavno ali povezano temo. »Žal se je iz meni neznanih razlogov razpis MJU za občine ustavil. Bojim se, da se je to zgodilo zaradi neenotnosti oziroma parcialnih interesov lokalne politike. In tako Slovenija še vedno nima tako želenega referenčnega projekta s področja pametne družbe, ki bi ga lahko tudi izvažala. Pametna družba je bila idealna priložnost, kako porabiti sredstva iz Načrta za okrevanje in odpornost za kar največji učinek. To priložnost smo, kot vse kaže, zamudili. A takoj ko bodo druge države oblikovale nove verige vrednosti evropskega digitalnega gospodarstva, bomo v vlogi tistega, ki teče za vlakom. To pa ni dobro,« je poudaril Kotar.

Digitalno gospodarstvo bo prevladalo nad klasičnim

Digitalno gospodarstvo je nadgradnja pametnih mest in skupnosti. Slovenska gospodarska politika torej potrebuje temeljit premislek in ukrepe, ki bodo upoštevali hitre spremembe in ogromne evropske naložbe v digitalno gospodarstvo. Dobro je investirati v področja, ki bodo dolgoročno pospešila ustvarjanje dodane vrednosti, nekaj, k čemur projekti pametnih mest in skupnosti vsekakor stremijo.

Vse več klasičnih gospodarskih panog se preoblikuje v digitalno gospodarstvo. Vzemimo primer mobilnosti – s prihodom učinkovitih sistemov multimodalnega prevoza, s prihajajočimi samovozečimi avtomobili in podobnimi rešitvami se bodo močno preoblikovale verige vrednosti. Mobilnost bo na voljo kot storitev, potrošniki ne bomo več kupovali avtomobilov, slovenskim dobaviteljem avtomobilske industrije se bo začel »sesuvati« trg. Že zdaj so med vodilnimi v razvoju samovozečih avtomobilov tehnološka oziroma informacijska podjetja, ne proizvajalci vozil.

»Preprosto moramo se uvrstiti v EU-verige vrednosti digitalne ekonomije. Te se na novo oblikujejo zdaj. Uspelo nam bo le, če bomo razumeli pomen in daljnosežnost sprememb, ki se dogajajo, izbrali ustrezno tržno nišo, v kateri bomo boljši od drugih, in ustrezno usmerili naložbe. Ukrepati moramo že danes, jutri bo prepozno,« je sklenil Kotar

Naročnik oglasne vsebine je Endava