Digitalizacija za izboljšanje čezmejnih plačil

Projekt Agora, ki ga vodi Banka za mednarodne poravnave (BIS), je ambiciozna pobuda, ki vključuje več kot 40 največjih svetovnih bank in podjetij za procesiranje plačil, kot so JP Morgan Chase, Deutsche Bank, UBS, Visa in Mastercard.

Cilj projekta je razviti platformo za trgovanje z digitaliziranimi sredstvi, ki bo omogočila čezmejne transakcije z uporabo digitalnih valut, ki jih podpirajo centralne banke. Sodelovanje z Inštitutom za mednarodne finance (IIF) je ključno za vključitev zasebnega sektorja v projekt.

BIS je za vodenje projekta izbral IIF, kar je omogočilo hitro in učinkovito izbiro ter vključitev zasebnih udeležencev. Projekt Agora je največji in najkompleksnejši med številnimi pobudami, ki jih BIS raziskuje za izboljšanje svetovnega finančnega sistema, saj ima projekt potencial, da postavi temelje za novo regulirano finančno infrastrukturo, ki bo olajšala čezmejna plačila. Tehnologija, ki jo uporabljajo centralne in komercialne banke, bo izboljšana, kar bo omogočilo večjo hitrost in učinkovitost.

Konec provizij in zamud

Eden ključnih ciljev projekta Agora je zmanjšanje neučinkovitosti, kot so visoke provizije, dolgi časi poravnav in slaba preglednost, ki otežujejo mednarodne transakcije. Na primer, potrošniška čezmejna plačila pogosto vključujejo bančne provizije, ki lahko znašajo tudi več kot 11 odstotkov, kar zmanjšuje vrednost manjših transakcij.

Plačila B2B (poslovanje med podjetji) so prav tako prizadeta, saj povprečne provizije znašajo 1,5 odstotka, obdelava pa lahko traja več tednov. Skoraj polovica korporativnih strank Citibanka navaja visoke stroške kot težavo, medtem ko je za 59 odstotkov problem počasnost.

Projekt Agora vključuje uporabo tehnologij, kot so žetonizacija in pametne pogodbe, za izboljšanje čezmejnih plačil. Žetonizacija omogoča, da ni ločitve med sporočilom in premikom denarja, kar pomeni, da se denar bodisi premakne bodisi ne. To bi moralo odpraviti eno največjih frustracij končnih uporabnikov – denar v limbu. Poleg tega se v okviru projekta uporabljajo pametne pogodbe, ki avtomatizirajo in poenostavijo procese, kar vodi do večje učinkovitosti in zmanjšanja stroškov. Poleg tega projekt vključuje centralne banke iz sedmih držav – Francije, Japonske, Južne Koreje, Mehike, Švice, Velike Britanije in ZDA.

Harmonizacija pravil

Projekt Agora ne vključuje le tehničnih izboljšav, temveč tudi harmonizacijo pravnih okvirov med različnimi državami, saj vključuje usklajevanje pravil za preprečevanje pranja denarja in financiranja terorizma, kar je ključno za uspeh projekta. Centralne banke bodo morale preučiti svoje filozofije in se dogovoriti o tehničnih standardih, kot so mehanizmi soglasja in končnost poravnave.

Projekt Agora je še vedno v eksperimentalni fazi, vendar BIS upa, da bo ustvaril prototip, ki bo preizkusil različne finančne primere uporabe. Lekcije, pridobljene med projektom, bi lahko postavile temelje za novo finančno infrastrukturo, prilagojeno čezmejnim plačilom, ki temelji na novi tehnologiji.

Harmonizacija pravnih okvirov med različnimi državami predstavlja enega največjih izzivov, saj ima vsaka država svoje zakonodajne zahteve glede preprečevanja pranja denarja in financiranja terorizma, kar otežuje usklajevanje pravil in predpisov. Projekt Agora si prizadeva uskladiti ta pravila, kar bo omogočilo bolj gladko in varno izvajanje čezmejnih plačil. Centralne banke se bodo morale dogovoriti o tehničnih standardih, kot so mehanizmi soglasja in končnost poravnave, kar je ključno za uspeh projekta.

Novi tehnični standardi

Tehnični standardi so prav tako bistveni za uspešno implementacijo projekta, saj bodo morali biti mehanizmi soglasja, kot sta proof of work (dokaz o delu) in proof of stake (dokaz o deležu), skrbno izbrani in implementirani, da zagotovijo varnost in zanesljivost transakcij. Končnost poravnave je še en pomemben vidik, saj določa, kdaj je transakcija dokončna in je ni mogoče razveljaviti. To je še posebej pomembno pri čezmejnih plačilih, kjer so lahko vključeni različni pravni sistemi.

Vloga centralnih bank pri projektu Agora je ključna, saj bodo morale prilagoditi svoje filozofije in prakse. Nekatere centralne banke, kot je ECB, so že navajene upravljati glavne komponente finančne infrastrukture v svoji jurisdikciji. Druge, kot je švicarska, pa so navajene, da to delo opravljajo tretje osebe. Projekt bo zahteval, da centralne banke proučijo svoje trenutne prakse in se prilagodijo novim zahtevam.

Poleg tehnoloških in pravnih izzivov bo projekt Agora zahteval tudi sodelovanje med različnimi deležniki, vključno s političnimi odločevalci. Za številne jurisdikcije bo odločitev o prehodu na novo finančno infrastrukturo, ki temelji na digitalnih valutah centralnih bank, politična. To lahko privede do zamud in zapletov, saj bodo morali politični odločevalci pretehtati tveganja in koristi takšne spremembe.

Kljub številnim izzivom projekt Agora predstavlja pomemben korak naprej v izboljšanju čezmejnih plačil. S pravilno implementacijo in sodelovanjem med vsemi vpletenimi stranmi ima potencial, da postavi temelje za novo finančno infrastrukturo, ki bo temeljila na napredni tehnologiji in usklajenih pravnih okvirih.

Članek je nastal s pomočjo umetne inteligence.