Deželi nasmehov niso škodili pretresi

V zadnjih tednih je mogoče zaslediti precej člankov o trgovinskih vojnah in razmerah v Turčiji. Kljub vsemu se na trgih v razvoju še vedno najdejo države, ki zdaj nimajo velikih gospodarskih težav.

Potem ko je ameriška centralna banka začela dvigovati obrestne mere, se je marsikatera centralna banka v državah v razvoju znašla v položaju, ko je morala dvigniti obrestno mero, saj je nastal odliv kapitala. Tajska centralna banka nima takšnih skrbi. Odliva kapitala ni bilo. Država dosega precejšen zunanjetrgovinski presežek, ena najpomembnejših panog pa je turizem, saj v državo prihaja vedno več turistov. Domača valuta, baht, tako letos ni izgubila veliko vrednosti proti ameriškemu dolarju, medtem ko je proti evru celo pridobila.

Inflacija je vseskozi nizka. Zadnji podatek je 1,46 odstotka, medtem ko so še lani zaznavali celo blago deflacijo. Višja cena nafte je pripomogla, da so se izkopali iz deflacije, pri čemer je do štiriodstotne inflacije, pri kateri bi centralna banka verjetno intervenirala z dvigom obrestne mere, še dolga pot.

Nizke obrestne mere pozitivno vplivajo na gospodarsko rast, ki je po zadnjih podatkih 4,6-odstotna, medtem ko je trend krepitve gospodarske rasti mogoče opaziti od leta 2014.

Država je precej odvisna od izvoza, ki sestavlja približno 60 odstotkov BDP, pri čemer ga gre večina v Kitajsko, ZDA in Japonsko. Zdaj tajsko gospodarstvo ni prizadeto zaradi trgovinskih vojn, vendar utegne čutiti posledice, če bi se razmere zaostrile. Turizem je ciklična panoga, odvisna je od globalnih gospodarskih gibanj. Dokler svetovno gospodarstvo raste, je mogoče pričakovati dobre rezultate.

Letos je tajski borzni indeks SET izgubil 2,8 odstotka, merjeno v domači valuti, medtem ko je, merjeno v evrih, zaradi apreciacije domače valute ostal nekoliko nad izhodiščem.