Dober dan!

Hitre povezave
Moje naročnineNaročila
Novice

Deutsche bank nad težave s slabo banko

Banka, ki se že desetletje ukvarja s težavami, ima pripravljeno rešitev
Deutsche bank naj bi ustanovila slabo banko in se znebila precejšnjega portfelja v investicijskem bančništvu. Vprašanje je, ali bo potem za banko posijalo sonce. Foto Reuters
Deutsche bank naj bi ustanovila slabo banko in se znebila precejšnjega portfelja v investicijskem bančništvu. Vprašanje je, ali bo potem za banko posijalo sonce. Foto Reuters
18. 6. 2019 | 09:00
18. 6. 2019 | 09:03
4:33
Največja nemška banka Deutsche bank po letih krize ustanavlja slabo banko oziroma posebno enoto. Nanjo naj bi prenesli do 50 milijard evrov papirjev, predvsem iz poslov z derivativi, ki banki povzročajo izgubo. Med prestrukturiranjem banke naj bi investicijski del bančništva močno skrčili na vseh trgih, razen na celinski Evropi.

Deutsche bank je že vse od izbruha zadnje svetovne ekonomske krize leta 2008 v težavah. Vzrok za to so predvsem velikopotezni, a slabo izvedeni posli v investicijskem delu banke. Znano je, da se je banka pred krizo, ko je bilo poslovanje z različnimi izvedenimi instrumenti na vrhuncu, zapletla v številne, tudi za regulatorje sporne posle. Banka je morala v zadnjih letih za sodne in regulatorne stroške nameniti že več kot 15 milijard evrov sredstev, v ZDA v eni sami poravnavi kar 7,2 milijarde evrov.

Financial Times razkriva, da se je banka na vzpostavitev slabe banke pripravljala že dolgo, vendar do zdaj niso imeli dovolj sredstev za pokrivanje izgub iz prenosa portfelja na enoto neosnovnih sredstev. Trenutno naj bi banka imela za 260 milijard evrov denarnih sredstev in podobno veliko likvidnih obveznic, zato lahko financira ustanovitev slabe banke in odprodajo slabih papirjev. Od investicijskega bančništva naj bi v banki ohranili trgovanje z obveznicami in valutami.
 

Analitik Moody's: Banka lahko absorbira izgubo


Michael Rohr, glavni analitik za Deutsche Bank v Moody'su je za Delo dejal, da sam instrumenta ne bi imenoval slaba banka, ampak prej posebna enota, saj bo banka, če poročanje Financial Times drži, izločila vse posle, ki ne pomenijo njenih ključnih dejavnosti. Ne gre torej za izločanje vseh slabih posojil ali česa podobnega. »Videti je, da bo banka izločila predvsem tisti del portfelja, ki, predvsem po Baslu IV, zahteva veliko kapitala, prinaša pa malo dobička,« pravi Rohr. Če bo banka izvedla takšno prestrukturiranje, pričakuje, da bo enota delovala približno tri leta. »Ko je podobno enoto odprla Credit Swiss, je banka ustvarila približno dva odstotka izgube. To bi v primeru Deutsche bank pomenilo okoli milijardo evrov izgube iz prodaje portfelja. Če to razdelimo na tri leta, mislim, da to ne bi smelo predstavljati absorbcijskih težav za banko,« je o ugibanjih, da bi banka utegnila portfelj prodati z visokim diskontom in s tem z visoko izgubo, ocenil Roth. Poleg tega ima Deutsche bank s tem že izkušnje, ko je med letoma 2012 in 2016 na posebno enoto že prenesla dele portfelja, ki je bil nedonosen ali pa preveč tvegan zaradi možnih sodnih stroškov.
 

Banka vredna le nekaj milijard


Šef banke Christian Sewing je že maja po zasedanju delničarjev napovedal, da je njihov glavni cilj ustvarjati vrednost za delničarje, a banki za zdaj to ni uspevalo. V Deutsche bank informacij o vzpostavitvi slabe banke niso želeli komentirati. Pravijo le, da pripravljajo ukrepe, ki bodo zagotovili dolgoročno stabilno donosnost banke in o vsem delničarje obvestili, če in ko bo treba. Delničarji so informacije o slabi banki sprejeli dobro, saj je delnica na frankfurtski borzi včeraj pridobila štiri odstotke vrednosti. A lastniki Deutsche bank se v zadnjih desetih letih lahko le še držijo za denarnice. Če je bila delnica banke leta 2007 vredna še več kot sto evrov, je njena vrednost zdaj skopnela na skromnih šest evrov. Celotna banka je tako vredna vsega 12,6 milijarde evrov.

Roth pravi, da so razmere v in okoli banke frustrirajoče ne le za vodstvo banke, ampak tudi za vse druge. Tudi zato, ker bomo v Evropi še najbrž kar nekaj časa v območju nizkih obrestnih mer, kar bankam, ki pa imajo še vedno relativno visoke stroške, onemogoča doseganje želene donosnosti. Poleg visokih regulatornih zahtev v Evropi in seveda tudi povsem specifičnih težav posamezne banke, je to eden ključnih vzrokov za majhno donosnost bank v Evropi v primerjavi z ameriškim trgom, pravi Rohr.

Hvala, ker berete Delo že 65 let.

Vsebine, vredne vašega časa, za ceno ene kave na teden.

NAROČITE  

Obstoječi naročnik?Prijavite se

Komentarji

VEČ NOVIC
Predstavitvene vsebine