Pozdravljeni!

Hitre povezave
Moje naročnineNaročila
Novice

Da ne zamudimo posla, ni dobro čakati do zadnjega

Letos sta na borzi najbolj zrasli delnici NLB in Cinkarne, ki delničarjem obetata lepe dividende.
V primerjavi s tekmeci ima delnica NLB še vedno atraktivno vrednotenje, tudi za nakup. FOTO: Leon Vidic/Delo
V primerjavi s tekmeci ima delnica NLB še vedno atraktivno vrednotenje, tudi za nakup. FOTO: Leon Vidic/Delo
Lojze Kozole,Ilirika BPH
10. 2. 2024 | 15:00
4:49

Letos je domači borzni indeks SBITOP doživel že več kot šestodstotno rast. Med podjetji izstopata Cinkarna Celje in NLB s približno 16-odstotnim donosom. Obema podjetjema se nasmihajo visoke dividende, pri tem pa je domača banka NLB glede na poslovanje najdobičkonosnejša med domačimi borznimi družbami.

Investitorji z zanimanjem pričakujejo, da NLB objavi ključne nerevidirane finančne podatke za leto 2023, in sicer 22. februarja. Spomnimo, do konca lanskega septembra je NLB na ravni skupine ustvarila 386,9 milijona evrov čistega dobička, kar je za več kot devet milijonov evrov več v primerjavi z istim obdobjem predhodnega leta.

Takrat je 172,8 milijona evrov izrednega dobička prispevala N Banka, nekdanja Sberbank Slovenija. V tretjem četrtletju 2023 je čisti dobiček skupine znašal 144,2 milijona evrov, kar predstavlja 18-odstotno rast v primerjavi z istim obdobjem lani. Delnice NLB trenutno kotirajo pri atraktivnem razmerju cena/dobiček 4,1- in 0,68-kratniku knjigovodske vrednosti.

Ljudske obveznice

V tem tednu, vse do 16. februarja, imajo domači mali vlagatelji priložnost za vpis državnih triletnih, tako imenovanih ljudskih obveznic, ki ponujajo 3,4-odstotno donosnost. Vpis je omogočen na 249 lokacijah pri petih distributerjih po vsej državi. Ljudske obveznice predstavljajo specifičen segment državnih dolžniških vrednostnih papirjev, ki so na voljo izključno fizičnim osebam. Z nakupom ljudskih obveznic vlagatelji posojajo sredstva državi in so v zameno za to obdobje nagrajeni z zagotovljenimi obrestmi.

INFOGRAFIKA: Delo
INFOGRAFIKA: Delo

Namenjene so spodbujanju finančnega vključevanja, državljanom pa omogočajo stabilne naložbe brez visokega tržnega tveganja, ki je značilno za kapitalske trge. Do nakupa so upravičene polnoletne osebe s prebivališčem v Sloveniji, vpisni zneski pa so omejeni in lahko znašajo od tisoč do 100.000 evrov; s tem naj bi omogočili čim širši dostop.

Za vpis obveznic za državljane je nujno odprtje trgovalnega računa pri borznoposredniški hiši (BPH). Glede na to, da se obdobje vpisa razteza čez približno dva tedna, so se nekatere borznoposredniške hiše odločile, da bodo v tem času ponujale svoje storitve tudi ob sobotah. Tak pristop je namenjen zagotavljanju večje fleksibilnosti in dostopnosti za vlagatelje, ki si želijo sodelovati pri vpisu. Kljub temu je modro, da vlagatelj z odločitvijo ne odlaša do zadnjega. S tem se izogne morebitnemu stresu in zapletom, ki lahko nastanejo zaradi časovne stiske, in si zagotovi, da bo vpis opravljen pravočasno in brez nepotrebnih težav.

Višji donos kot v banki

Državne obveznice omogočajo višji donos v primerjavi z običajnimi bančnimi vlogami in so zaradi državnega jamstva za izplačilo obveznosti med manj tveganimi naložbami. Davčna obravnava obresti je ugodna, saj se dohodek do tisoč evrov ne obdavči, kar dodatno poveča privlačnost te naložbene možnosti. Triletne ljudske obveznice imajo 3,4-odstotni letni donos oziroma v teh letih skupaj več kot desetodstotni donos.

Naložba v ljudske obveznice omogoča razpršitev tveganj in prispeva k finančnemu opismenjevanju, saj vlagatelji pridobivajo izkušnje z obveznicami in se seznanjajo z možnostmi varčevanja na kapitalskih trgih. Prav tako je nakup obveznic korak k razvoju domačega kapitalskega trga. Obveznice bodo po izdaji uvrščene na Ljubljansko borzo, kjer bodo prosto prenosljive, kar vlagateljem omogoča likvidnost pred dospetjem. Na borznem trgu bodo z ljudskimi obveznicami lahko trgovali vsi vlagatelji, kar pomeni, da je 3,4-odstotni letni donos lahko za nekatere vlagatelje zanimiv, saj je v času nastajanja članka primerljiva ročnost domačega dolga na medbančnem trgu znašala 2,9 odstotka (SLOREP 1.250 22/03/27 – MTS Slovenia).

Sorodni članki

Hvala, ker berete Delo že 65 let.

Berite Delo 3 mesece za ceno enega.

NAROČITE  

Obstoječi naročnik?Prijavite se

Komentarji

VEČ NOVIC
Predstavitvene vsebine