Nižanje obresti prihaja, a ne še takoj

Uradniki ameriške centralne banke Federal Reserve (Fed) so že pred časom zaključili svoje intenzivno obdobje višanja obrestnih mer in zdaj preučujejo prilagoditev časovnega okvira in tempa znižanj obrestnih mer v letošnjem letu, ob upoštevanju umirjanja inflacijskih pritiskov.

Fedovi uradniki se zdaj osredotočajo na odločitev o primernem času za začetek sproščanja denarne politike, pri čemer inflacija kaže znake umirjanja, vendar iz njihovih sporočil izhaja, da se jim pri nižanju obrestnih mer ne mudi.

V ZDA ne bo hitrih ukrepov

Fedov predsednik Jerome Powell je poudaril, da bodo pri sprejemanju odločitev o obrestnih merah ravnali s potrpežljivostjo, zavračajoč špekulacije o možnem znižanju obrestnih mer že na naslednjem zasedanju. Po Powellovi tiskovni konferenci so se možnosti za znižanje obrestnih mer v marcu, ki so bile pred tem ocenjene na več kot 50 odstotkov, znižale na približno tretjino. Trgi so negativno reagirali, kar je v sredo povzročilo 1,6-odstotni padec indeksa S&P 500, medtem ko so donosi državnih obveznic ostali nizki.

Fedov odbor za odprti trg (FOMC) je sicer soglasno sklenil, da obrestno mero ohrani nespremenjeno na najvišji ravni v zadnjih 22 letih, v razponu med 5,25 in 5,5 odstotka, kar je bilo v skladu s pričakovanji in že četrtič zapored. Centralna banka je ponovno potrdila svoj načrt za zmanjšanje portfelja sredstev za do 95 milijard dolarjev na mesec, Powell pa je napovedal, da bodo uradniki marca začeli podrobno razpravo o obsegu obsežne Fedove bilance, ki je za dobrih 80 odstotkov večja kot v časih pred covidom (in za 760 odstotkov večja kot leta 2007).

INFOGRAFIKA: Delo

Kljub temu da Fed za marec ne načrtuje znižanja obrestnih mer, v ameriškem gospodarstvu obstajajo dejavniki, ki kažejo na znake nadaljnjega umirjanja inflacije. Zaposlovanje v zasebnem sektorju je bilo januarja pod pričakovanji, saj je bilo zaposlenih 107.000 delavcev, kar je manj od napovedanih 145.000. Rast plač se nadalje upočasnjuje, obenem pa so opazni znaki nizkega povpraševanja in deflacije na Kitajskem, ki se bo sčasoma verjetno vsaj delno »izvozila« na Zahod. To nakazuje, da bi prvo znižanje obrestnih mer lahko bilo izvedeno sredi drugega četrtletja.

Tudi v EU se pritisk povečuje

V Evropi se bo začel povečevati pritisk na Evropsko centralno banko (ECB), saj so inflacijski pritiski v največjem in drugem največjem gospodarstvu območja z evrom (Nemčija in Francija) padli na najnižjo raven v skoraj dveh letih. Znižanje cen energentov in francoskih proizvodov je prispevalo k zmanjšanju inflacije v Franciji na 3,4 odstotka v januarju, kar predstavlja upad glede na 4,1 odstotka v decembru, medtem ko se je inflacija v Nemčiji zmanjšala s 3,7 na 2,9 odstotka. Padec donosnosti dveletnih nemških državnih obveznic kaže, da vlagatelji pričakujejo, da bi ECB lahko začela zniževati svojo referenčno obrestno mero za depozite morda že aprila.

Na delniških trgih je v Združenih državah Amerike sezona objav poslovnih rezultatov za pretekli kvartal že v polnem teku, pri čemer je poročalo 185 od 500 podjetij, vključenih v indeks S&P 500. Agregatni prihodki so na letni ravni narasli za 3,5 odstotka, dobiček pa se je povišal za 0,68 odstotka. Največji upad dobička je bil v industriji materialov in v zdravstveni industriji, medtem ko so največjo rast dobička imele telekomunikacijska in informacijska industrija.

Torej, če izvzamemo geopolitična tveganja, je stanje na trgih v stabilni kondiciji, saj se inflacija umirja, zaposlenost je dobra, podjetja dobičkonosna in kmalu bodo, z rezi obrestnih mer, na vrata začeli trkati nekoliko ugodnejši finančni pogoji.

INFOGRAFIKA: Delo