Covid-19 kroji usodo turizma

Turistična dejavnost utegne na globalni ravni letos izgubiti najmanj 1200 milijard dolarjev, kar je 1,5 odstotka svetovnega BDP, so v nedavnem poročilu ocenili v Unctadu, agenciji Združenih narodov za trgovino in razvoj.
Ocena temelji na domnevi, da se bodo po skoraj štirimesečnem spomladanskem zastoju gospodarstev zaradi covida-19 začele razmere tudi v turizmu postopoma izboljševati.

Ker pa marsikje spremljamo pojav drugega vala okužb, ki ga poskušajo države ponovno omejiti s strožjo regulacijo potovanj, postaja vse bolj verjetno, da »optimistični« scenarij ni realističen. Simulacija, ki so jo v Unctadu pripravili na domnevi, da bi bil turistični promet letos izrazito moten osem mesecev, bi prinesla izpad kar 2200 milijard dolarjev prihodka oziroma 2,8 odstotka svetovnega BDP.

Najbolj prizadete bodo države, ki so v svojem turizmu močno odvisne od prihodkov (letalskih) gostov iz Evrope in Severne Amerike – na primer tropske počitniške dežele, kot sta Jamajka in Tajska. Prva utegne že v optimističnem scenariju izgubiti 11, druga pa devet odstotkov BDP.



V Evropi sta najbolj ranljivi Hrvaška in Portugalska – prvi grozi izguba osmih, drugi pa šestih odstotkov BDP, so ocenili v Unctadu.

Države z močnim turističnim sektorjem, ki je usmerjen k tujim gostom, bodo nadpovprečno prizadete tudi zato, ker lahko vsak milijon evrov izgubljenih prihodkov v turizmu pomeni od dva do tri milijone manj prihodkov za sektorje, ki turizem oskrbujejo. Prav tako so ogrožena neposredna delovna mesta v turizmu, posebej problematično je iskanje nadomestne zaposlitve za manj kvalificirano delovno silo.