Cinkarna Celje z za tretjino večjim dobičkom od načrtovanega

Kljub epidemiji je Cinkarna Celje lani ustvarila prihodke, primerljive z letom 2019. Dobička je manj, a precej več, kot so ga načrtovali. Kot je dejal predsednik uprave Cinkarne Celje Aleš Skok, so vzroki za tak rezultat veliko povpraševanje po titanovem dioksidu v zadnjem četrtletju, učinkovito upravljanje stroškov, preložitev remonta v letošnje leto in podaljšanje proizvodnega leta.
 
»V letu 2020 smo izplačali panožno nadpovprečne dividende v skupni višini 13,54 milijona evrov oziroma 17 evrov na delnico, kar je predstavljalo 11-odstotno donosnost,« je dejal Skok. Dodal je, da letos pričakujejo podobne prihodke, kot so jih realizirali lani, dobiček pa v višini 10,5 milijona evrov. Za naložbe so v Cinkarni lani namenili 12,2 milijona evrov, letos načrtujejo 14,4 milijona evrov naložb.


 
Največji razvojni dosežki lanskega leta so v razvoju novega vremensko obstojnega pigmenta za plastiko, izboljšanje optične lastnosti titanovega dioksida, novega tipa krogelnega ventila, pridobitev certifikata Qualicoat za praškaste lake. Letos razvoj načrtujejo v smeri visokotehnoloških proizvodov, izhodišče pa predstavljajo odpadni tokovi, ki bi jih bilo možno predelati. Načrtujejo tudi gradnjo sončne elektrarne.
 

Titanov dioksid

Cinkarna Celje je 91,5 odstotka celotne prodaje izvozila, večino prodaje pa so ustvarili s prodajo titanovega dioksida. Februarja lani je evropski parlament potrdil predlog evropske komisije za uvrstitev titanovega dioksida na seznam snovi, za katere obstaja sum rakotvornosti, proizvode pa bi morali proizvajalci s tem opozorilom označiti v 18 mesecih.
 
Na to se pripravljajo, je dejala tehnična direktorica Cinkarne Celje Nikolaja Podgoršek Selič, ki je dodala, da je pri klasifikaciji titanovega dioksida kar nekaj vprašanj: »Klasificirajo se samo tisti prahovi, ki se v prašni fazi nahajajo v koncentraciji več kot en odstotek, pa so manjši od desetih mikronov, če gledamo aerodinamični premer. V združenju proizvajalcev titanovega dioksida smo preverili standarde na področju določanja aerodinamičnega premera delcev in se je izkazalo, da ti prahovi, ki jih v našem procesu proizvajamo bodisi kot produkt bodisi kot odpadek, v nobenem primeru ne dosegajo tega odstotka. Kar bi pomenilo, da klasifikacija ni potrebna. Ali je ta naša interpretacija pravilna ali ne, je stvar, ki jo je treba uskladiti z zakonodajalcem, to je evropsko komisijo.«


 
Prav danes bodo imeli na to temo videokonferenco, je še pojasnila Seličeva: »Mislim, da takšnega rezultata nihče ni pričakoval. Se pa pripravljamo na klasifikacijo tako, kot je zahtevana, tako da bomo na ta način označevanja vsekakor pripravljeni. Kako se bo to izteklo, pa v tem trenutku še ne znam napovedati.«
 

Okolje

 
Sicer v Cinkarni nadaljujejo tudi nekatere okoljske projekte. Tako s pilotno napravo razvijajo postopek, s katerim bi reciklirali odpadno vodo in s tem zmanjšali porabo čiste vode. Dograjujejo tudi čistilne naprave za bolj zanesljivo obvladovanje procesov čiščenja in zmanjševanje emisij. Večji projekt je še sanacija nenevarnih odpadkov Bukovžlak. Kot je napovedala Podgoršek Seličeva, naj bi bil ta projekt zaključen v letu 2023.


 
O projektih, ki jih vodi Mestna občina Celje na območju stare Cinkarne, pa uradno v Cinkarni Celje ne vedo nič, je dejala Nikolaja Podgoršek Selič: »Iz medijev beremo, kaj se načrtuje, vsaj z moje strani pa moram reči, da v kakršno koli aktivno vključevanje nas Mestna občina Celje ni pozvala.«
 

Skrb za zaposlene

 
Epidemija koronavirusa je spremenila tudi način dela v Cinkarni. Kot je dejal delavski direktor Filip Koželnik, so vse ukrepe sprejemali po priporočilih stroke in jih glede na epidemiološko sliko prilagajali: »Izvedba množičnega testiranja v začetku leta je potrdila učinkovitost naših ukrepov, saj je bil delež pozitivnih manjši od odstotka. Za primerjavo je bilo na nacionalni ravni v tistem obdobju povprečje pet odstotkov.«
 
Kot je še povedal Koželnik, je imela Cinkarna lani ob koncu leta 814 zaposlenih, povprečna bruto plača je bila lani 2314,40 evra, vsi so dobili bruto nagrado za poslovno uspešnost v višini 1300 evrov, izplačevali so krizne dodatke po PKP in dodatek za izpostavljenost v prvem valu v višini 300 evrov bruto.