Čas je za digitalne valute centralnih bank

Digitalne valute centralnih bank (CBDC) so se v zadnjih letih razvile v pomemben globalni fenomen. Poročilo Atlantskega sveta razkriva, da kar 134 držav, ki predstavljajo 98 odstotkov svetovnega gospodarstva, raziskuje možnosti uvedbe CBDC.

Med temi državami so vodilne ekonomije, kot so Kitajska, Evropska unija in Japonska, ki so v procesu razvoja svojih digitalnih valut že precej napredovale. To pomeni, da so te države daleč pred Združenimi državami Amerike in Združenim kraljestvom.

V ZDA se soočajo s številnimi izzivi, ki zavirajo razvoj »maloprodajnega« digitalnega dolarja, namenjenega širši populaciji. ZDA so zaostale za globalnim trendom, deloma zaradi političnih razprtij, ki so se še zaostrile z obljubo Donalda Trumpa, da kot nasprotnik digitalnega dolarja ne bo dovolil njegove uvedbe. Poleg političnih ovir se ZDA soočajo tudi z vprašanji zasebnosti državljanov, ki predstavljajo pomembno oviro za napredek digitalne valute.

Digitalne alternative dolarju

Medtem ko se ZDA borijo s temi notranjimi vprašanji, druge države, vključno z BRICS (Brazilija, Rusija, Indija, Kitajska in Južna Afrika), aktivno raziskujejo možnosti za vzpostavitev alternativnih plačilnih sistemov dolarju. To bi lahko pomenilo, da bo v prihodnosti prišlo do večje diverzifikacije mednarodnih plačilnih sistemov in morda celo do zmanjšanja globalne prevlade dolarja.

V tem kontekstu se pojavljajo tudi številni pilotni projekti, kot je na primer kitajski e-CNY, ki se preizkuša v 25 mestih in vključuje 260 milijonov ljudi. Evropska centralna banka (ECB) prav tako intenzivno dela na pripravi digitalnega evra, ki bi ga lahko začeli uvajati leta 2025. Ta gibanja kažejo na to, da bo digitalizacija valut v prihodnjih letih verjetno privedla do pomembnih sprememb v globalni finančni dinamiki.

Zaostanek ZDA bi lahko pomenil, da bo mednarodni plačilni sistem postal bolj razdrobljen, kar bi lahko vplivalo na globalni finančni vpliv države. Če bodo druge države nadaljevale s postavljanjem standardov okoli CBDC, bo to verjetno imelo pomembne posledice za mednarodne finance in geopolitične odnose.

V svetu, kjer se digitalne valute centralnih bank (CBDC) hitro razvijajo, je ključnega pomena obravnavanje vprašanja mednarodne interoperabilnosti in tveganj, ki jih prinaša digitalizacija. Raziskave Atlantskega sveta kažejo, da različne modele interoperabilnosti, kot so XC Model Mednarodnega denarnega sklada, Unified Ledger Banke za mednarodne poravnave in Swiftov novi mednarodni projekt, razvijajo z namenom izboljšanja čezmejnih plačil. Projekta mBridge in Dunbar proučujeta tehnološke rešitve za obvladovanje finančnih sistemov zunaj obstoječih struktur, kar odpira nove možnosti za povezovanje in sodelovanje med državami.

Izziv sta zasebnost in dostop

Vendar digitalizacija ni brez tveganj. Povečuje se zaskrbljenost glede zasebnosti in marginalizacije revnih, saj digitalne valute prinašajo nove funkcionalnosti, ki pa morda niso dostopne vsem slojem družbe. Globalizacija in digitalizacija lahko povečata neenakost in prisilijo posameznike k sprejemanju tehnologij, ki jih sicer ne bi izbrali, kar lahko vodi v družbeno izključenost in povečanje razlik med bogatimi in revnimi.

Posebno tveganje predstavlja možnost univerzalne valute, ki sproža vprašanja o vplivu na manjše države in njihovo ekonomsko avtonomijo. Digitalizacija bi lahko povečala marginalizacijo revnejših skupin in držav ter vodila k nestabilnosti v digitalnem svetu. To bi lahko imelo tudi nepredvidljive posledice za globalno ekonomijo in politiko, saj bi lahko spremenilo ravnotežje moči in vplivalo na mednarodne odnose.

V tem kontekstu je ključnega pomena, da se pri razvoju digitalnih valut upoštevajo potrebe vseh družbenih skupin in da se zagotovi pravična porazdelitev koristi, ki jih prinašajo. Prav tako je pomembno, da se pri razvoju teh valut vzpostavijo robustni varnostni mehanizmi, ki bodo ščitili zasebnost posameznikov in preprečevali zlorabe. Mednarodna skupnost mora sodelovati pri oblikovanju standardov in regulativ, ki bodo spodbujali interoperabilnost, hkrati pa ohranjali suverenost držav in zaščito njihovih državljanov.

Članek je nastal s pomočjo umetne inteligence in ni lektoriran.