Brez inovacij so podjetja podvržena tveganju za svoj dolgoročni obstoj

V energetiki so inovacije pomembne še toliko bolj, ker je panoga na veliki prelomni točki. Po eni strani zaradi zahtev po razogljičenju, po drugi strani pa v to klasično panogo na velika vrata vstopa digitalizacija in drugi igralci, je v intervjuju med drugim povedal dr. Dejan Paravan, direktor za strateško inoviranje v GEN-I. Z njim smo se pogovarjali še o svežnju Pripravljeni na 55, področju samooskrbe in razmahu sončnih elektrarn ter izzivih za prihodnost.
 

Inovativnost je pomembna za vsako podjetje, predvsem za konkurenčno prednost. Ste direktor za strateško inoviranje, kako zahtevna je ta naloga?

Brez inovacij ima vsako podjetje težave oziroma so podvržena tveganju za svoj dolgoročen obstoj. V energetiki je to še toliko bolj pomembno, saj je na zelo veliki prelomni točki. In sicer zaradi potrebe po razogljičenju ter zato, ker v energetiko, ki je klasična panoga, močno vstopajo digitalizacija in drugi igralci. In če hočeš v energetiki dolgoročno obstati, je nujno razvijati podjetniško kulturo in veliko inovirati. In imamo tudi vodstvo, ki stoji za to zahtevno nalogo.
 

Kako je v Gen-I prišlo do inoviranja? Kdaj ste začutili potrebo po spremembah in inovacijah?

Naše podjetje je glede tega malce posebno iz več razlogov: inoviranje ali pa soočanje s spremembami je praktično naša bit, je dejansko naš DNK. Ekipa, s katero smo vse skupaj začeli, prihaja iz akademskega sveta, kjer so raziskovanje in razvoj esenca, zato smo to prenesli tudi v podjetje. Poleg tega smo nastali, ko so se ustanavljali trgi električne energije, kamor je bilo treba prinesti podjetniško mentaliteto, nove pristope in nove poslovne modele.

V vsej naši zgodovini smo bili prinašalci sprememb, zato ker imamo tako miselnost, ker si to upamo in ker imamo ekipo, ki to zmore. Naša podjetniška kultura ne pozna strahu pred spremembami, saj samo inoviranje ni dovolj, ker je na koncu treba sestaviti uspešne podjetniške zgodbe. Ena od naših vrednot je prilagodljivost - to pomeni pozitiven odnos do sprememb, ki jih vidimo kot poslovno priložnost.


 

Kako uspete v podjetju vzdrževati inovacijsko kulturo skozi vsa leta?

Vse se vedno začne pri vodstvu, ki pri nas to močno podpira, spodbuja in vnaša spremembe, sploh naš predsednik uprave dr. Golob. Pri veliko podjetjih pa je ravno težava prepričati vodstvo za spremembe. Tudi okoli sebe smo zbrali take ljudi, s katerimi lahko ideje prelivamo v ustrezne podjetniške zgodbe.

Treba je vedeti, da je odstotek realizacije idej nizek, zato je treba vzpostaviti ustrezne procese in sisteme inoviranja, ki jasno kažejo, kaj je naše poslanstvo, zato da vemo, na katerih področjih inovirati. Potem se tudi dovolj hitro sprejemajo odločitve, kaj opustiti in kaj razvijati naprej. In ta hitrost in iterativni pristop, kjer se zelo hitro učimo, tudi na lastnih napakah, nas privede do uspešnih rezultatov.
 

Imate sistem za nagrajevanje uresničenih idej zaposlenih?

Seveda, ker tako naše vodje kot tudi zaposlene spodbujamo, da nenehno predlagajo rešitve in izboljšave. Imamo inštrument izrednih nagrad, kjer takšne dosežke prepoznamo in finančno nagradimo. In teh idej ni malo. Te nagrade so predvsem namenjene mlajšim sodelavcem ali juniorjem. Nove ali mlade sodelavce tako spodbujamo in nagrajujemo, če presegajo tisto, kar se v osnovi pričakuje od njih. Tako smo ustvarili delovno okolje, ki je zelo dobro za razvoj posameznikov, ki želijo rasti in poskušati nove stvari. Zato smo zelo uspešni pri pridobivanju kvalitetnih kadrov.
 

Kako ocenjujete sveženj Pripravljeni na 55, ki ga je nedavno razgrnila Evropska komisija? Pred kakšnim izzivom so se znašla podjetja in gospodarstvo?

Ta sveženj odraža dejstvo, da podnebne spremembe terjajo močen kolektivni odziv. Mi temu pritrjujemo že dlje časa, tako smo že pred več kot tremi leti v pristopih do podjetij oznanjali pomen trajnostnega razvoja, da se ne pehamo samo za dobičkom, ampak da pri tem pazimo tudi na to, kakšen svet bomo pustili zanamcem.



Nekatera podjetja so to prepoznala in samoiniciativno prehitela te trende, za druga podjetja pa je prav, da politika daje zelo jasne usmeritve. Omenjeni sveženj je obširen sklop različnih zakonodaj, ki bo temeljito spremenil okoliščine in ne bo več stvar izbire podjetja, ali si to želi ali ne, ampak bo to nuja za podjetja, ki bodo hotela dolgoročno vzdržati na trgu. Zato ga ocenjujem za pozitivnega.

Podjetja pa bodo morala osvestiti, da sta trajnost in trajnostni razvoj zelo pomembna. Obenem bodo morala razumeti, na kakšen način njihovo poslovanje vpliva na trajnostni razvoj, koliko je sploh trajnostno, kje povzročajo ogljični odtis, kaj lahko naredijo in nato razvijejo ustrezno strategijo za znižanje svojega ogljičnega odtisa in preusmeritev razvoja podjetja oziroma poslovanja v bolj trajnostno prihodnost. Mi smo to pri našem podjetju že pred leti naredili, to oznanjamo našim poslovnim partnerjem in jim pri tem tudi pomagamo.
 

V okviru svežnja Pripravljeni na 55 je Evropska komisija predlagala tudi posodobitev direktive o obdavčitvi energije in uvedbo čezmejnega ogljičnega davka. Kako ocenjujete ta predlog?

Zelo preprosto povedano: danes kurimo fosilna goriva, s tem povzročamo izpuste CO2, ki jih hranimo v atmosferi. Strošek te hrambe v atmosferi je nič. EU je bila na tem področju zelo napredna, saj je vpeljala sistem za trgovanje z izpusti, t. i. ETS shemo, kjer se dejansko postavi cena na hrambo CO2 v ozračju. Vanjo so bili na začetku vključeni samo nekateri, tj. največji onesnaževalci, industrija, energetika itd.



Z novim svežnjem bodo to shemo razširili tudi na druge onesnaževalce, s čimer jo bodo naredili bolj pravično, obenem pa dodatno stimulirali zeleni prehod in zamenjavo tehnologij. Čezmejni ogljični davek pa bo razrešil težavo, ker sistem ni vpeljan povsod, zato prihaja do neenakosti pri tem, ko nek proizvod razvijajo nekje drugje in ga potem uvozijo v EU. Zato so to poskusi, kako narediti celotno zadevo čim bolj pravično. Upam, da bo ostali svet sledil tem prizadevanjem Evrope.

Sicer so sveženj in pravila še nedorečena in jih šele preučujemo. Udeležili smo se tudi razprav, kjer so različne industrije predstavljale svoje vidike in odprta vprašanja. Ideja in princip sta dobra, treba pa je še doreči podrobnosti. Takrat se bo videlo, kakšne implikacije bo to imelo. Naivno je pričakovati, da do tega ne bo prišlo. Naše sporočilo pa je: To moramo narediti, zato prehitevajmo trende, saj dobra podjetja to vedno počno - prehitevajo trende in tako izboljšujejo svojo konkurenčno pozicijo na trgu in s tem povečujejo verjetnost za svoj dolgoročni obstoj.
 

Ker je Evropa trendsetter, bo zaradi tega najbrž plačala tudi večjo ceno?

Tudi to je res. Ker smo trendsetter, plačujemo več, ampak v tem ne vidim nobene težave, saj smo del najbolj razvitega sveta in posledično tudi nosimo največ odgovornosti za današnje stanje, saj smo svoj pretekli razvoj temeljili na koriščenju fosilnih goriv. Tudi celoten zeleni prehod bo dražji, sicer ga bomo poskusili narediti čim bolj racionalnega in čim cenejšega. Fosilna goriva izkoriščamo zato, ker so cenejša, problem pa je, da ne zaračunamo vseh stroškov (že prej omenjeni izpusti CO2 v atmosfero). Škodo, ki jo povzročamo, nihče ne plača, saj ne izstavimo računa tistemu, ki to dela; z novo shemo pa se bo začel izstavljati račun.
 

GEN-I že nekaj časa aktivno deluje področju zelene preobrazbe, razvoju produktov in storitev. Katere inovativne produkte bi izpostavili, ki so spremenili pogled na vas kot dobavitelja energije?

Začeli smo kot dobavitelj električne energije, zadnjih 5 let pa pospešeno delamo na razvoju naprednejših, zelenih storitev. Najbolj bi izpostavil naše aktivnosti na področju samooskrbe in izgradnje sončnih elektrarn, kjer smo celoten proces približali posamezniku in ga naredili sila enostavnega. Zato lahko danes vsak državljan z ustrezno strešno površino doprinese svoj del k razogljičenju, pri tem se mu to tudi ekonomsko splača. Razvili smo vrsto rešitev na področju prilagajanja odjema tako, da bodo odjemalci postali aktivnejši uporabniki v sistemu.



Ne smemo pozabiti tudi na ostali razvoj na področju digitalizacije tako znotraj družbe kot tudi napram odjemalcem oziroma našim partnerjem. Prenovili smo portal, ki urejujejo odnos s strankami. Ravno smo v lansiranju aplikacije 'Moj GEN-I Solar', ki bo lastnikom samooskrbnih sončnih elektrarn na enostaven način omogočala ukrepanje in nadzor nad stanjem njihovega doma, proizvodnje elektrike in porabe, če prihaja do kakšnih anomalij, kakšni so prihranki in podobno.
 

Kako sta projekta samooskrbe v večstanovanjski stavbi na Jesenicah in skupnost OVE v Budanjah vplivala na percepcijo samooskrbe v Sloveniji?

Naše poslanstvo je, da maksimalno pripomoremo k razogljičenju v energetiki in pri tem vidimo sonce kot izjemno priložnost, zato razvijamo različne poslovne modele. Pri samooskrbi enostanovanjskih hiš je zadeva rešena, problem pa je pri blokih ali pri tistih, ki nimajo dovolj velikih ali primernih strešnih površin. Nekdo te površine ima in zato smo tudi tem odjemalcem želeli ponuditi rešitve.

V pilotnem projektu na Jesenicah smo večstanovanjski blok opremili s sončno elektrarno, kjer so izzivi soglasja. Po drugi strani pa slovenska zakonodaja, ki je precej napredna na tem področju, omogoča razvoj energetskih skupnosti. In takšen primer je na Budanjah, kjer smo sončno elektrarno postavili v dogovoru z občino na lokalni osnovni šoli, zatem v skupnost povezali okoliške prebivalce in poskrbeli, da se energija porabi na lokaciji in dosežejo ustrezni sinergijski učinki.

Dejansko je ta pristop oziroma inovacija zelo dobra zaradi tega, ker izkorišča segmente, ki z običajno samooskrbo niso pokriti, obenem pa maksimiziramo izrabo strešnega potenciala za izrabo sončne energije. Iz teh pilotnih projektov se učimo in izboljšujemo naše produkte in storitve, da bomo lahko te rešitve ponudili tudi drugje.


 

Postali ste največji na področju elektrarn za samooskrbo v Sloveniji. Čemu pripisujete ta uspeh in na splošno izjemno velikemu zanimanju za sončne elektrarne?

Spet bom izhajal iz našega poslanstva. Prepoznali smo tržno priložnost, ker analize kažejo, da se to splača in da je to smiselno, ker so tehnologije tako napredovale, da je proizvodnja iz sonca ekonomsko zelo atraktivna. Potem smo še dodali tisto, v čemer smo dobri - tj. razvoj poslovnih modelov na področju energetike.

To pomeni, da integriramo različne tehnologije, saj mi namreč ne razvijamo sončnih celic ali posameznih komponent - znamo pa te stvari združiti v ustreznem poslovnem modelu, poskrbeti za financiranje, na ustrezen način predstaviti končnemu odjemalcu in vse izvesti na izjemno učinkovit način. Vzpostavili smo tudi zelo dobro ekipo, ustrezne procese in informacijsko podporo, da lahko stvari učinkovito tečejo in se razvijajo.
 

Letos imate rekordne poslovne rezultate. Kako uspešni ste na segmentu prodaje zelenih storitev in tehnologij?

Tudi na tem segmentu smo zelo uspešni in močno presegamo pričakovanja. Na področju samooskrbe smo v prvi polovici leta postavili že skoraj 1000 elektrarn, kar je za približno 70 odstotkov več kot lani. To je skupaj več kot 10 megavatov (MW) inštalirane moči. Na področju samooskrbnih poslovnih elektrarn, tj. za poslovne odjemalce, smo prišli že skoraj do številke 30, kar pa je 300 odstotkov več kot lani in več kot 7 MW moči. V prvi polovici leta je bilo 18 MW iz sonca samo s strani GEN-I.
 

GEN-I je junija predstavil dolgoročen strateški razvojni načrt, po katerem nameravate do leta 2030 postaviti 1.000 MW sončnih elektrarn različnih velikosti. Kako bo to pripomoglo k neodvisnosti elektroenergetskega sistema Slovenije in razogličenju?

Če hočemo razogljičiti slovenski elektroenergetski sistem, moramo na eni strani opustiti fosilne vire, torej oditi stran od premoga, po drugi strani pa moramo pospeševati že uveljavljen trend elektrifikacije. Iz tega naslova se bo razkorak med proizvodnjo in odjemom povečeval, zato potrebujemo nove vire.



Po naših ocenah igra tukaj sonce zelo pomembno vlogo za pokrivanje te vrzeli. Naše ocene kažejo, da je možno do leta 2030 postaviti in zgraditi za 3.000 MW sončnih elektrarn. Zaradi tega smo pripravljeni prevzeti velik del odgovornosti, da naredimo veliko na tem področju in zato tudi te stvari odražajo naše projekcije v strateškem razvojnem načrtu.
 

Do 2030 sicer nameravate investirati 1,06 milijarde evrov v naložbe, ki bodo pospešile in omogočile razogljičenje Slovenije. V kaj vse boste usmerili investicije?

Investirali bomo v širjenje in razvoj naše osnovne dejavnosti, deloma tudi preko akvizicij in povezovanj predvsem na tujih trgih; se pravi, da širimo naš portfelj in delovanje na področju dobave in trgovanja z energijo. Največ investicij pa načrtujemo v razvoj novih dejavnosti.

Veliko nameravamo vlagati v digitalizacijo in napredne zelene storitve pri odjemalcih, pa zelo veliko tudi na področju izgradnje obnovljivih virov, kjer imam v mislih predvsem investicije v sončne elektrarne; pa seveda v področje hrambe energije in v vodikove tehnologije, ki bodo iz tržnega vidika šele postale atraktivne. Dinamiko investicij bomo prilagajali stanju na trgu; investicije v sonce so že v polnem razmahu, medtem ko na primer vodikove tehnologije pričakujemo proti koncu desetletja.
 

Pomembno prelomnico pri vašem delovanju pri obnovljivih virih predstavlja gradnja prve večje sončne elektrarne v Severni Makedoniji, ki jo za oskrbo sistemov od lani gradi hčerinska družba GEN-I, Sonce DOOEL Skopje, saj ste pri tem projektu prvič tudi investitorji. Kako daleč je ta projekt?

Pandemija je stvari malo upočasnila, vendar projekt poteka in se razvija. Trenutno smo v fazi priprave vse potrebne dokumentacije in računamo, da bomo do konca poletja dobili gradbeno dovoljenje. Zatem se bo začela gradnja elektrarne, za katero ocenjujemo, da bo po optimističnih načrtih zaključena nekje v sredini prihodnjega leta.
 

Družba sodeluje tudi pri vzpostavitvi konzorcija za pospešitev zelene transformacije slovenske energetike s pomočjo pametnih omrežij, v katerem so še Eles, Elektro Celje, Elektro Gorenjska in Elektro Ljubljana. Kaj je namen konzorcija?

Namen konzorcija je promocija in spodbujanje zelene transformacije slovenske energetike. GEN-I in Eles, ki sta ustanovna člana, sta spoznala, da je to potrebno in da če hočemo to narediti, je treba sodelovati. Zato so se h konzorciju pridružila še tri elektrodistribucijska podjetja. Sodelovanje podjetij z različnimi vlogami na trgu, ki v Sloveniji manjka,, je za preboj na področju zelene transformacije nujno.



Le sodelovanje različnih pogledov, tako tržnih kot sistemskih, lahko privede do uspešne preobrazbe. Zato je bil ustanovljen konzorcij za razvoj naprednih rešitev, s katerimi kažemo poti za izvedbo. Imamo projekte na področju razvoja lokalnih trgov prožnosti, kjer smo aktivnosti nadgradili z vključitvijo v mednarodni projekt, podprt s strani EU, ki ima za cilj harmonizacijo pravil na področju trgov prožnosti.

V okviru Zelenega konzorcija in koordinatorstvom družbe Eles, kjer sodelujejo elektroenergetske družbe iz Slovenije, Avstrije in Hrvaške, smo marca oddali na EU projekt GreenSwitch, vreden 207 milijonov evrov. Trenutno smo v postopku pridobivanja vseh ustreznih odobritev. Ta investicijski projekt bo razvijal in dodatno pokazal, na kakšen način lahko s pametnimi omrežji in investicijami v prenosno in distribucijsko infrastrukturo omogočimo večje vključevanje obnovljivih virov, razpršenih virov in drugih novih tehnologij, ki dejansko privedejo do razogljičenja in zelene transformacije.

Projekt GreenSwitch je v dvofaznem postopku, trenutno poteka prva faza, ki naj bi jo po zadnjih informacijah uspešno prestali. Se pa že pripravljamo na drugo fazo, in če bo tudi ta uspešna, bomo začeli s projektom. Rok za njegovo izvedbo je šest let, od leta 2023 do 2028.
 

Gospod Paravan, ste tudi koordinator strokovne ekipe v podjetju, ki je skupaj s konzorcijem za pospešitev zelene transformacije pripravila analizo stanja in potencialnega razvoja elektroenergetskega sistema Slovenije. Kakšni so rezultati te analize in v kateri smeri bi se morala razvijati elektroenergetika in kako bi lahko dosegli čim višjo stopnjo energetske samozadostnosti države?

Znotraj konzorcija čutimo odgovornost za sodelovanje v strokovni razpravi in pri predstavitvi možnosti za izvedbo nujno potrebnega zelenega prehoda. Zaradi tega smo s konzorcijskimi partnerji naredili analizo, simulacije in scenarije glede nadaljnjega razvoja slovenskega elektroenergetskega sistema in razogljičenja. Zaenkrat smo se ukvarjali z energetskimi bilancami, torej analiza stroškovne plati nas še čaka.

Ugotovili smo, da lahko razogljičenje slovenske energetike dosežemo že leta 2040 skoraj v celoti in da lahko zaradi trenda elektrifikacije elektroenergetika prevzame tudi del bremen ostalih sektorjev, sploh prometa in ogrevanja. Da bi to dosegli, pa moramo pospešiti investicije v obnovljive vire - tukaj vidimo kot vir predvsem sonce, v kombinaciji z jedrsko energijo (na eni strani podaljšanje življenjske dobe NEK in pa izgradnja JEK2), če želimo ohraniti ustrezno nizko uvozno odvisnost. Jedrska energija je med najbolj čistimi, saj ima ogljični odtis praktično enak nič, ima pa seveda druge izzive.



Se nam pa s tem odpre precej velik izziv glede hrambe energije, saj je treba povezati diagram proizvodnje z diagramom odjema. To pa moramo reševati na različne načine; en način je hramba s hranilniki energije, z vodikovimi tehnologijami in podobno. Drugi način je prilagajanje odjema, kar pomeni, da odjemalci k temu aktivneje pristopijo in svoj odjem prilagajajo temu, kdaj električna energija je. Tretji način je še uvoz/izvoz in povezanost našega elektroenergetskega sistema z drugimi sistemi. S tem lahko potem dosežemo razogljičenje slovenske elektroenergetike.
 

Od januarja odjemalcem dobavljate le še električno energijo, proizvedeno iz okolju prijaznih, brezogljičnih virov. Bralce zanima, kako bodo zares vedeli, da so dobili energijo iz vira, ki so ga izbrali?

V EU že leta velja ustrezna regulativa, ki zna nedvoumno določiti izvor električne energije; to so tako imenovana potrdila o izvoru, ki omogočajo jasen dokaz, da je dobavljena elektrike prišla iz takšnega izvora. Mi smo se naslonili na to regulativo, na ta sistem, nad katerim v Sloveniji bdi Agencija za energijo. Ker je to mednarodni sistem, s potrdili o izvoru dokazujemo, da je vsa energija, ki jo od 1. januarja dalje dobavljamo našim odjemalcem, brezogljična. O tem nas sprašujejo tudi naši odjemalci, zato imamo to pregledno prikazano tudi na naši spletni strani.
 

Kako pa se bo to razogljičenje odražalo na cenah elektrike?

Našim odjemalcem smo ponudili, da sami izberejo, iz katerega vira želijo dobavo te brezogljične energije. Na voljo smo jim dali tri vire: sonce, vodo in jedrsko energijo. Pri soncu in vodi se odjemalcem račun za elektriko poveča za en evro na mesec, medtem ko je pri jedrski energiji cena ostala enaka, in sicer zaradi dogovornega sodelovanja z našim partnerjem in največjim lastnikom Gen energijo.

Odjemalcem smo dali na voljo trimesečno prehodno obdobje za premislek o odločitvi, kjer smo tudi tistim, ki so se odločili za sončno ali vodno energijo, dali en evro popusta, tako da se jim v tem obdobju račun ni zvišal. Stranke, ki so se odločile za samooskrbo lahko sicer že danes potrdijo, da se jim čista elektrika izplača. Po 15 letih, ko odplačajo sončno elektrarno, z obroki enakimi mesečnim računom za elektriko, imajo do konca življenjske dobe panelov elektriko brezplačno.



Zelo se mi zdi pomembna naša odločitev in zaveza za dobavo elektrike izključno iz brezogljičnih virov. Tudi podnebne spremembe so take, da zanje rabimo kolektivni odziv, saj če bomo čakali na odločitve posameznikov, ne bomo nikoli prišli do konca in nas bodo spremembe prehitele. Zato je pomembno, da evropska politika potisne zadeve naprej.
 

In za koliko naj bi se iz tega naslova znižal tudi ogljični odtis?

Naredili smo analizo iz javno dostopnih podatkov, po katerih znaša ogljični odtis povprečnega gospodinjstva v Sloveniji približno 6 ton CO2 na leto. S tem, ko povprečnemu gospodinjstvu za vse vire porabe energije dobavimo brezogljično elektriko namesto obstoječe električne energije iz miksa, pa ta odtis znižamo za 2,5 tone CO2. To pomeni znižanje iz 6 na 3,5 tone CO2, kar je približno 40 odstotkov. Za toliko vsako povprečno gospodinjstvo zniža svoj ogljični odtis; imamo pa seveda različna gospodinjstva in v tistih, kjer se veliko potuje z letali, ta izračun ne drži.
 

Kakšni so rezultati pilotnega projekta trajnostnega energetskega kroga, ki ste ga zasnovali skupaj z inštitutom Metron?

Imamo več pilotov na terenu, rezultati so dobri, tudi zaradi tega, ker z njimi kažemo, da koncept deluje. Kaj to pomeni? Da dejansko poskusimo za merilnim mestom čim več energetskih potreb razrešiti s tem, da jih smiselno povežemo, hkrati pa to počnemo v sobivanju z omrežjem. Prepričani smo, da bo množična elektrifikacija pri odjemalcih uspešna zgolj če bomo sodelovali z omrežnimi operaterji, zato tudi ta motivacija za konzorcij. Rezultati so dobri, smo pa sedaj v razvoju ustreznega poslovnega modela, da bi lahko tak koncept množično ponudili na trgu.
 

V naslednjih devetih letih, do leta 2030, nameravate v Skupini Gen-I po napovedih za uresničitev načrtov zaposliti do 700 novih sodelavcev, ki naj bi pripomogli k zeleni preobrazbi. To pomeni, da nameravate sedanje število zaposlenih več kot podvojiti: kakšne profile boste iskali?

Če hočemo vse omenjene stvari izvesti, se bomo še naprej razvijali v smeri digitalnega tehnološkega podjetja. Zaradi tega so profili, ki jih potrebujemo, zelo raznoliki. Nenazadnje raznolikost bogati - v to zelo verjamemo, zato smo v preteklosti zaposlovali poleg tehničnih in naravoslovnih kadrov načrtno tudi bolj humanistične kadre, kar se je izkazalo za dobro, saj smo s tem še boljši.



Še posebej bomo krepili ekipe podatkovnih inženirjev in podatkovnih znanstvenikov ter IT strokovnjakov, ki bodo podpirali digitalizacijo poslovanja. Krepimo ekipe trgovcev in prodaje. Širijo se tudi naše ekipe inženirjev in vodij projektov sončnih elektrarn ter sodelavcev za inoviranje in agilni razvoj.  

Letos je stanje na trgu dela bistveno drugačno kot pred letom dni, ko so bila zaradi pandemije podjetja v krču in je bilo manj ponudbe delovnih mest na trgu. Danes je povpraševanje po kadrih večje, zato podjetja težje pridejo do kadrov. Sami smo zaposlovali tudi med korono in se tako lani precej kadrovsko okrepili. Ker gradimo na močni blagovni znamki delodajalca, smo prepoznani kot prva izbira med iskalci zaposlitve, tako da trenutnega stanja na trgu dela ne občutimo preveč in zaenkrat uspemo pridobivati odlične kadre.