Boljši časi za delničarje Telekoma Slovenije?

Letošnje poletje si delničarji Telekoma zaradi državne subvencije stroškov električne energije, kot vemo, niso smeli izplačati dividend. Tako je slabih 40 milijonov evrov ali šest evrov pri delnici ostalo nerazporejenih, čakajoč na januar 2024. Omenjena dividenda za leto 2022 tako predstavlja kar 11-odstotno donosnost v nekaj mesecih, kar delnice Telekoma končno dela znova zanimive. Tako v resnici ni čudna rast tečaja in prometa na Ljubljanski borzi v zadnjih dneh, po delnicah pa so začeli povpraševati tudi tuji vlagatelji.

Delnica TLSG je tudi sicer najbolj podcenjena delnica na Ljubljanski borzi kot tudi v primerjavi s telekomi v regiji. Vsaj po kazalniku, ki je med finančnimi analitiki najbolj priljubljen, mnogokratniku EV/EBITDA. Ta pri ceni 55 evrov znaša le 3,4 x bruto denarnega toka in je zgodovinsko gledano blizu najniže ravni. Majhne stopnje rasti prihodkov in velika vlaganja v infrastrukturo, predvsem v pokritost z optiko, 4G- in 5G-tehnologijo, je v zadnjih letih vlagatelje odvračalo od nakupa delnic omenjenih družb.

Tudi zato se je v zadnjih dveh letih vzpostavil izrazit trend izločanja infrastrukture oziroma stolpov, na katerih so oddajniki za 4G- in 5G-frekvence. Samo letos sta izločitev stolpov že opravila dva Telekomova največja konkurenta, Telekom Avstrija (A1) in United Group (Telemach).

Slednji je stolpe v regiji (Slovenija, Hrvaška, Bolgarija) celo prodal vlagateljem iz Savdske Arabije, in to za vrtoglavih 1,2 milijard evrov. Hiter izračun pokaže, da so po stolpu plačali kar 250.000 evrov, saj je bilo v prodajo vključenih nekaj več kot 4800 stolpov. TAWAL je podjetje v lasti Telekoma Savdske Arabije, ki se je specializiralo za nakupe in upravljanje telekomunikacijske infrastrukture po vsem svetu in ima trenutno v lasti okoli 16.000 stolpov, nakup stolpov United Group pa je bil njihov prvi korak pri kupovanju telekomunikacijske infrastrukture v Evropi. Podoben korak so pred meseci naredili tudi v Telekomu Avstrije, ki pa stolpov niso prodali drugim vlagateljem, temveč so družbo, v katero so jih izločili, uvrstili na borzo na Dunaju. Delničarji avstrijskega Telekoma so tako v enakem lastniškem razmerju brezplačno dobili dodatne delnice družbe (Eurotelesites AG).

Vsekakor poteza, kjer velja enačba 1 + 1 > 2, ali tako imenovano odklepanje vrednosti delnice. Omenjena družba bo tako lahko stolpe oddajala tudi drugim telekomunikacijskim družbam, iz prihodkov pa financirala razvoj, torej nova vlaganja ter izplačevala dividende lastnikom. Tudi med delničarji Telekoma Slovenije že kar nekaj let poteka debata o izločitvi infrastrukture na novo družbo. Spomnimo, da so bile polemike o tem javno znane že ob zadnjem neuspelem poskusu privatizacije Telekoma za časa Cerarjeve vlade. Verjetno bi bila privatizacija Telekoma Slovenije za politiko manj boleča, če bi država ostala prek nove družbe še vedno (so) lastnica telekomunikacijske infrastrukture. Poteze konkurence zdaj očitno kažejo na to, da je morda le prišel pravi čas za te odločitve. V tem trenutku namreč v Telekomu pripravljajo novo večletno strategijo, ki bi lahko vsebovala kaj od napisanega. Kot so povedali na srečanju z investitorji, naj bi luč sveta zagledala do konca tega leta.