Boj proti korupciji je uspešen le, če njen obstoj priznamo

Kolikšna je v Sloveniji ozaveščenost o korupciji, prevarah in finančnem kriminalu? Nismo je natančno izmerili, po občutku tistih, ki se s tovrstno vsebino nenehno srečujejo, pa je zavest vse boljša. Medtem ko smo pred leti samo zamahnili z roko, če smo slišali za konkretno koruptivno ravnanje, denimo za neobdavčeno plačilo pod mizo, danes o tem že resno razmišljamo in dejanje obsojamo. Vedoč, da bomo škodo na koncu poravnali vsi. V takšnem ozračju je razumljivo (in hvale vredno), da se skupnemu boju proti korupciji pridružuje vse več partnerjev, uglednih organizacij, ustanov, podjetij. Sporazum o sodelovanju in podpori iniciativi Mednarodni teden ozaveščanja o prevarah 2020 je tako letos podpisalo že 18 partnerjev, osem več kot lani.

Krog podpornikov se širi

Mednarodni teden ozaveščanja o prevarah vsako leto organizira ACFE (Združenje preizkušenih preiskovalcev prevar), Slovenija pa ga je prvič izvedla pred tremi leti na pobudo družbe Deloitte. Cilj iniciative je ozaveščati javnost ter javne ustanove in podjetja, da aktivno sodelujejo pri odkrivanju korupcije in prevar. Krog pridruženih partnerjev iz leta v leto raste. Lani sta se Sloveniji pridružili še Hrvaška ter Bosna in Hercegovina, dogodek je privabil več kot 50 partnerjev, vključno z najpomembnejšimi državnimi institucijami, mednarodnimi organizacijami, kot so Svetovna banka, Evropska banka za obnovo in razvoj, Evropska investicijska banka, poslovnimi združenji, univerzami in medijskimi hišami.



Pri nas sta letos ob 18 partnerjih podporo in sodelovanje na dogodkih v okviru tedna (med 16. in 20. novembrom) obljubili tudi dve ministrstvi, za javno upravo in za pravosodje. Kar je po besedah Yurija Sidorovicha, vodilnega partnerja in vodje področja forenzike za Jadransko regijo v družbi  Deloitte napredek, »saj je bilo še pred nekaj leti uradno stališče, da v Sloveniji korupcije ni«.

Kot je ob podpisu sporazuma poudaril Sidorovich, dogajanje v zadnjih tednih kaže, da taki pojavi niso redkost in da je to sistemski problem, ki ima za posledico, da ljudje ne zaupajo institucijam. »Boj proti prevaram in korupciji je lahko uspešen le, če obstoj teh problemov javno priznavamo, o njih govorimo odkrito, delovanje posameznikov, institucij in vodilnih v podjetjih in v državi pa mora biti usklajeno. Dejstvo je, da nas vse več prepoznava pomen ozaveščanja ter da ta pobuda iz leta v leto raste in si povečuje ugled.«

Več narediti pri procesiranju

Računsko sodišče, ki se s prevarami srečuje tako rekoč vsak teden, je med podpisniki sporazuma drugič. Njegov predsednik Tomaž Vesel je pohvalil iniciativo in njeno odmevnost. »Ne gre le za medijsko odmevnost, ampak za zavedanje o tem, da je boj proti prevaram absolutno potreben in da se izplača. Rezultat našega sodelovanja je več poguma pri odkrivanju prevar in morda bo nekaj več poguma tudi pri procesiranju prevar. Torej pri tem, kar javnost čuti kot izrazit primanjkljaj,« meni Vesel. Pri prvem je Slovenija še precej uspešna, več pa bo treba storiti pri procesiranju, zaključevanju postopkov.



Javna sredstva so najbolj podvržena potencialno uspešnim prevaram ali korupciji. Približno 20 milijard evrov v vseh štirih blagajnah javnega sektorja je po Veselu vabljivih, ker nimajo ozadja zasebnih sredstev, s katerim se načeloma ravna bolj previdno z javnimi sredstvi. V zadnjih letih se posebej izpostavlja problematika javnih naročil, skozi katera se porabi okoli desetina BDP. Zato se bo tudi Računsko sodišče v prihodnje več posvečalo učinkovitemu javnemu naročanju, ob večji skrbi, namenjeni procesiranju deviantnih dejanj.

Korupcija je kot virus

Strokovnjakinja s tega področja, Sandra Damijan iz ACFE Slovenija, je dogajanje povezala s pandemijo kronavirusa, ki je predstavljala popolne razmere za razrast novih in starih tveganj za finančni kriminal: »Finančni kriminal je podoben virusu: širil se bo, če ga ne bomo zajezili s preventivnimi ukrepi in učinkovito sankcionirali. Živimo v negotovih časih. Finančna kriza je tu. Lekcija iz leta 2009 je pokazala, da je število kaznivih dejanj tedaj naraslo. Stopnjo nam je komaj uspelo zajeziti, posledice pa še čutimo. Veliko sredstev, ki so bila namenjena kot finančna pomoč, je končalo na računih političnih in poslovnih elit. To se v sedanji krizi ne sme ponoviti.«