Bogastvo Vojvodine in njenih bogatašev je zemlja

V Čurugu, naselju sredi rodovitne Vojvodini, žanjejo. To je najpomembnejši gospodarski dogodek leta v avtonomni srbski pokrajini. Dogodek je pritegnil številne gospodarstvenike in politike, ki so ugibali, kolikšna bo letina. Vojvodina je najrazvitejši del Srbije, ne pa tudi najbogatejši. Beograd jo je prehitel.
 

Deset milijonov ton pšenice in koruze

Kolikšna bo žetev žitaric in kasneje koruze, je v Srbiji pomembno vprašanje. Obe poljščini, pa še ječmen, oves, sončnice, oljna repica in soja so pomembni za domačo oskrbo in za izvoz. V celotni BDP Srbije - lani je bil blizu 43 milijard evrov – prispeva Vojvodina dobro četrtino, skoraj polovico tega s kmetijstvom. Celotno kmetijstvo Srbije ustvari osem odstotkov BDP (v EU je povprečje 1,2 odstotka). Srbija je lani izvozila za 3,4 milijarde ameriških dolarjev kmetijskih pridelkov, največ Vojvodina. Tu so lani pospravili 3,3 milijona ton pšenice in 7,2 milijona ton koruze. Za primerjavo: v Sloveniji 141 tisoč ton pšenice in 272 tisoč ton koruze.

Vojvodina je nekoč veljala za žitnico Jugoslavije, države z 20 milijoni prebivalcev. Danes je tudi na drugih trgih, letos prvič po 30 letih znova izvažajo žito v Egipt, nova izvozna destinacija so tudi Združeni arabski emirati - njihovo podjetje Al Dahra je kupilo in najelo na desettisoče hektarjev v Vojvodini. Vojvodina in celotna Srbija zaradi visokih carin praktično več ne izvažata na Kosovo. »Kosovo je bilo možno tržišče. Zdaj ne gre niti kilogram moke več tja. Letošnji BDP Srbije je zaradi Kosova v prvih treh mesecih manjši za 0,6 odstotka,« je povedal Boško Vučurević, predsednik Gospodarske zbornice Vojvodine.

»Mali« kmet mora imeti vsaj 150 hektarjev

Kako veliko utegne zemlja prinesti, kaže podatek, da so si nekateri v top lestvici najbogatejših v Srbiji svoje premoženje ustvarili prav z lastništvom in obdelovanjem na desettisočev hektarje zemlje. Tako ima, denimo drugi najbogatejši Srb Miodrag Kostić, kralj sladkorja in lastnik razvejane MK Group, v lasti kar 59.000 hektarjev zemlje, tretji najbogatejši Miroslav Mišković (Delta Agrar) 16.000 hektarjev, četrti najbogatejši, živinorejec Petar Matijević, pa 33.000 hektarjev zemlje. »Mali« kmet v Vojvodini ima vsaj 150 hektarjev; toliko mora imeti, če hoče živeti od zemlje. Kmetijsko bogata Vojvodina si prizadeva pridelati in proizvesti v kmetijstvu še več, tudi z namakanjem, ki ga je zdaj še zelo malo.

Podpora kmetijstvu

Vojvodina ima dobro poskrbljeno za razvoj v kmetijstvu. Na prvem mestu velja omeniti Bio Sense inštitut v Novem Sadu, ki povezuje kmetijstvo in informacijsko tehnologijo, za Vojvodino najbolj obetavni področji. Priteguje predvsem številne mlade računalničarje in druge inženirje, preko projektov tudi iz tujine.

Podobno razvojno naravnan je Inštitut za poljedelstvo in povrtnine, v katerem kar 100 raziskovalcev in še 300 visokoizobraženih strokovnjakov razvija nove sorte rastlin; v 80 letih, kolikor inštitut obstaja, so razvili že 1200 novih sort in hibridov. Sejejo jih v 30 državah sveta.

Z znanstveno-tehnološkimi inovacijami v prehrambeni verigi se ukvarja še znanstveni inštitut Fins, prav tako s sedežem v Novem Sadu. Plod vsega skupaj so velikanski obrati za predelavo žit in drugih kmetijskih pridelkov, kot je na primer podjetje Žitopromet v Senti, ki vsak dan zmelje kar 250 ton pšenice in proizvede 34 ton testenin na dan.

Z vojvodinskim kmetijstvom, predvsem pa njihovimi zadrugami (imajo 479 kmetijskih zadrug) Slovenija lepo sodelujejo, srečujejo se in medsebojno obiskujejo sejme. Ko pa pogledamo širše gospodarske podatke o sodelovanju Slovenije in Vojvodine ter njunemu izvozu, kmetijstvo ne zavzema pomembnejšega mesta.

Slovenija v Vojvodini več kupuje kot prodaja

Na prvem mestu slovenskega uvoza iz Vojvodine so znanstveni in kontrolni inštrumenti za dializo, sledijo plastične snovi, industrijski stroji, usnjeni čevlji, električni stroji, rastlinska olja in masti. Vojvodina pa v Sloveniji kupuje stroje in transportna sredstva, kemijske in kovinske izdelke, železo in jeklo, pa pogonske stroje, električne stroje, papir.

Zanimivo je, da je medsebojna izmenjava za Slovenijo negativna. Lani je Slovenija uvozila iz Vojvodine več (za 212,8 milijona evrov) kot je tja izvozila (za 126 milijonov evrov). V celotni izmenjavi Slovenije in Srbije je slika drugačna: Slovenija je lani izvozila v Srbijo za 901 milijon evrov, uvozila pa za 626 milijona evrov.

Preberi še Intervju z Rajkom Marićem, častnim konzulom Slovenije v Vojvodini
https://www.delo.si/novice/svet/vojvodina-idealna-za-nalozbe-v-zdraviliski-turizem-in-kmetijstvo-204056.html