Bo prej znižala obrestne mere ECB ali Fed?

Analitiki pri vlagateljih in upravljavcih premoženja si zdaj postavljajo zanimivo vprašanje. Katera centralna banka bo prej znižala obrestne mere, Evropska centralna banka ali ameriška Federal Reserve (Fed)? Katera valuta bo s tem pridobila, evro ali dolar?

Po scenariju, po katerem bi se gospodarsko stanje v Evropi poslabšalo hitreje kot v ZDA in bi to vodilo do umirjanja inflacije zaradi višje stopnje brezposelnosti, bi evro spet začel izgubljati vrednost proti dolarju. Po takšnem scenariju, po katerem bi inflacija v Evropi padla na ali celo pod ciljno raven dveh odstotkov, bi ECB verjetno prej znižala obrestne mere kot Fed, da bi tako spodbudila gospodarstvo. To pa bi še dodatno oslabilo evro v primerjavi z dolarjem.

V Evropi so obresti rekordne

A rast obrestnih mer je v tem ciklu za nami. Verjetno tako v Evropi kot v ZDA. Oktobra je ECB sprejela odločitev, ki je pomenila odmik od njene dotedanje monetarne politike. Po daljšem obdobju so temeljne obrestne mere ostale nespremenjene, in sicer na večletnih vrhuncih. Umiritev kaže na previdnejši pristop oblikovalcev politik ECB, ki že opazijo povišana tveganja v ekonomiji, ob umirjeni rasti cen.

Premor pri zviševanju obrestnih mer je prišel po dolgi seriji desetih zaporednih zvišanj, ki so se začela julija 2022 in dvignila glavno obrestno mero za refinanciranje na 22-letni vrhunec pri 4,5 odstotka in obrestno mero za deponiranje na štiri odstotke. To je posledično zvišalo šestmesečni euribor nad mejo štirih odstotkov in pri marsikateri zasebni banki, se je tudi zato povečala dobičkonosnost – če je prej seveda izbrala ustrezne poslovne strategije.

INFOGRAFIKA: Delo

Sedanja previdnost ECB je odsev skrbi glede vse večjih pritiskov na cene in možnosti recesije. Kljub visokim obrestnim meram ECB vztraja pri svoji zavezi, da se inflacija v srednjeročnem obdobju vrne na ciljno raven dveh odstotkov. Centralna banka je izrazila namero, da bo obrestne mere ohranjala na teh visokih ravneh, dokler ne bo dosežen njen cilj inflacije. Ta odločitev izraža ravnovesje med obvladovanjem inflacije in preprečevanjem pretirane gospodarske upočasnitve. Medtem ko že v prihodnjih prvi polovici leta pričakujemo znižanje obrestnih mer v Evropi, se bodo te po nekaj znižanjih najverjetneje za nekaj časa umirile na ravni okoli treh odstotkov.

Inflacija v ZDA je nižja od pričakovanj

Inflacija se umirja tudi v ZDA. Pred kratkim objavljeni podatki za oktober so pokazali spodbudne rezultate, ki so pozitivno vplivali na trge in vlagatelje. Ključna ugotovitev je bila, da v tem mesecu ni bilo rasti inflacije, kar je bilo v nasprotju z napovedjo 0,1-odstotnega povečanja. Poleg tega je bila tudi temeljna inflacija, ki izključuje vplive energije in hrane, za 0,1 odstotka nižja od pričakovanj.

Ta le nekoliko nižja inflacija od napovedi je imela velik vpliv na finančne trge, ki ta rezultat berejo, kot da se je trend umirjanja inflacije čez lužo zelo pospešil. Delniški trgi so se takoj odzvali z rastjo. Prav tako so se zvišale cene obveznic, pri čemer donos ameriških desetletnih državnih obveznic znaša okoli 4,5 odstotka, medtem ko so nemške obveznice imele donos nekoliko nad 2,6 odstotka.

Sedanji trgi pričakujejo, da se obrestne mere v ZDA lahko znižajo že na koncu prvega kvartala prihodnje leto, v Evropi pa šele julija. Ta pričakovanja se kažejo tudi v tečaju EUR–USD pri 1,09, vendar ta niso zapisana v kamen, in možno je, da bi ECB znižala obrestne mere pred Fedom, s čimer bi lahko ponovno bili priča zasuku tečaja v korist dolarja.