BDP na letni ravni višji, na četrtletni pa upadel

Upad izvoznega in domačega povpraševanja ohlaja gospodarsko dinamiko v Sloveniji. Bruto domači proizvod v tretjem četrtletju je bil po desezoniranih podatkih, očiščenih vplivov sezone in koledarja, za 0,2 odstotka manjši kot četrtletje poprej. A hkrati je bil v primerjavi z enakim obdobjem lani višji za 1,1 odstotka, po desezoniranih in evropsko primerljivih podatkih pa se je medletno povečal za 1,6 odstotka, so objavili državni statistiki.

»Simboličen padec BDP na četrtletni ravni je bil v okviru pričakovanega razpona, pri čemer je bila naša osrednja ocena -0,1 odstotka, dejanska sprememba pa je pri -0,2 odstotka. Taka sprememba je sicer na ravni povprečnega odklona, ki nastane pri kasnejših revizijah, zato lahko tretje četrtletje označimo kot stagnacijo, torej da smo imeli podobno raven blaginje kot v drugem četrtletju. Presenetil pa nas je izjemo velik padec izvoza storitev, ki je bil medletno nižji za dobrih šest odstotkov,« je podatke Sursa pokomentiral glavni ekonomist GZS Bojan Ivanc.

Infografika delo

Kar zadeva letno projekcijo rasti BDP v Sloveniji v celotnem 2023, na GZS ohranjajo svojo jesensko oceno o povprečni enoodstotni realni rasti. Glede na objavljene podatke za prva tri četrtletja pa zdaj ugotavljajo, da je lahko njihova napoved »pravilna le v primeru revizije preteklih podatkov (nižje rasti v drugem četrtletju) ali negativne četrtletne rasti v četrtem četrtletju 2023, kar pa pomeni tehnično recesijo oziroma dve zaporedni četrtletji krčenja BDP.«

Tehnična recesija letos ni izključena

Verjetnost tehnične recesije, ki jo sicer zdaj beležijo v Avstriji in še ponekod po Evropi, je po sogovornikovi oceni pri nas »približno 60-odstotna. Vseeno pa takšna recesija ni posebnost in ne odraža preobrata v ciklu, ker bodo pozitivni učinki za odpravo posledic škode (rast investicij, potrošnje države) in pričakovani prebrat na izvoznih trgih pozitivno prispevali k rasti v letu 2024.« Ivanc sicer meni, da bi nekateri ukrepi za hitro odpravo posledic poplav morali praviloma pozitivno vplivati predvsem na gradbeništvo in strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti.

 Kar zadeva letno projekcijo rasti BDP v Sloveniji v celotnem 2023, na GZS ohranjajo svojo jesensko oceno o povprečni enoodstotni realni rasti, pravi glavni ekonomist Bojan Ivanc. Foto Voranc Vogel

In kako pojasniti medletni upad potrošnje gospodinjstev za 0,8 odstotka? Je posledica visoke inflacije? »Realno razpoložljiv dohodek delovno aktivnega prebivalstva je sicer pozitiven in se bo letos realno povečal za okoli dva odstotka. Padec potrošnje gospodinjstev v tretjem četrtletju nas je nekoliko presenetil, saj so razmere na trgu dela še vedno v povprečju ugodne, kljub temu, da se zaposlenost več ne krepi. Na drugi strani se krepijo plače, njihova rast se ohranja pri desetih odstotkih, kar je veliko.« Ivanc padec pripisuje povečani stopnji varčevanja gospodinjstev, ki je »nad ravnijo pred izbruhom pandemije, česar pravzaprav ne znamo točno razložiti. Kazalnik zaupanja potrošnikov je precej nizko, pri čemer so potrošniki še vedno precej zaskrbljeni zaradi naraščanja cen. Tudi ocena gospodarskega stanja v Sloveniji v prihodnjih 12 mesecih se je poslabšala, nekje na nivo s konca leta 2022, iz časa vrhunca energetske krize.«

Rast poganjata gradbeništvo in državna potrošnja

»Realni bruto domači proizvod (BDP) se je po objavljenih podatkih statističnega urada v tretjem letošnjem četrtletju glede na drugo četrtletje zmanjšal za 0,2 odstotka (po enoodstotni četrtletni rasti v drugem četrtletju), medletno pa je bil višji za 1,1 odstotka, tudi zaradi nižje lanske osnove. Medletna rast gospodarske aktivnosti je izhajala iz gradbenih investicij in državne potrošnje, med dejavnostmi pa iz dela storitvenih dejavnosti. Mednarodna menjava, še zlasti blagovna, je bila nižja kot pred letom, dodana vrednost v predelovalnih dejavnostih pa je ostala medletno nespremenjena, kar je tudi posledica nižje aktivnosti v mednarodnem okolju in oslabljene konkurenčnosti,« so podatke Sursa komentirali na Umarju.

Manjše povpraševanje slabša kratkoročne obete

Gospodarska aktivnost v Sloveniji se, skladno z napovedmi, upočasnjuje; v tretjem četrtletju se je tekoče zmanjšala, medtem ko na letni ravni beležimo zmerno rast. Nižja aktivnost v tretjem četrtletju je posledica ohlajanja izvoznega in domačega povpraševanja, ki vse bolj omejuje poslovanje podjetij in poslabšuje kratkoročne gospodarske obete, pa so se na Sursovo objavo odzvali v Banki Slovenije.

Mesečni kazalniki po oceni BS nakazujejo zaostrene razmere v gospodarstvu tudi do konca leta. »Predelovalne dejavnosti se soočajo z vse večjim upadom izvoznih naročil, medtem ko na nadaljnje ohlajanje domačega povpraševanja kaže umirjanje prodaje v trgovini in storitvah. Kot velik omejitveni dejavnik pa podjetja navajajo pomanjkanje delovne sile. Z vidika domačega povpraševanja in gospodarskih obetov sicer ostajajo spodbudne razmere na trgu dela in investicijska aktivnost, ki jo na visokih ravneh ohranjajo naložbe države, podprte tudi s koriščenjem sredstev iz iztekajoče finančne perspektive.«