Galerija
Banke z lepim dobičkom le zaradi združitve NKBM in Abanke
Do konca novembra lani bančni sistem s 471 milijoni evrov dobička pred davki, vloge občanov naraščajo in so že presegle 22 milijard evrov, ugotavlja BS.
Posojila podjetjem so se po dveh zaporednih mesečnih prirastih novembra zmanjšala za devet milijonov evrov, medletno pa za 2,2 odstotka, poudarjajo v Banki Slovenije. FOTO: Voranc Vogel
Ljubljana – Bančni sistem je v letu epidemije in poslabšanih razmerah za poslovanje do novembra 2020 ustvaril razmeroma visok dobiček, k čemur je pomembno prispeval enkratni učinek združitve NKBM in Abanke. Dobiček pred obdavčitvijo v višini 471 milijonov evrov je bil v prvih enajstih mesecih lani za slabo petino (19,3 odstotka) manjši kot v istem obdobju 2019, brez omenjenega enkratnega dogodka pa bi bil nižji za kar 53,9 odstotka, ugotavlja Banka Slovenije (BS).
Vloge gospodinjstev so se novembra medletno povečale za 11 odstotkov in so prvič presegle 22 milijard evrov, in sicer za 61 milijonov. Še bolj, za 14,5 odstotka so se medletno povečale vloge podjetij, skupaj jih je bilo za dobrih 7,7 milijarde evrov. Slovenske banke so novembra glavnino sredstev, pridobljenih s prirastom vlog nebančnega sektorja, podobno kot v preteklih mesecih usmerile na račun pri centralni banki.
Na drugi strani medletna rast posojil nebančnemu sektorju ostaja pozitivna, vendar je z 0,5 odstotka najnižja po novembru 2016. Krčenje posojil podjetjem in potrošniških posojil se je nadaljevalo, medtem ko so stanovanjska posojila še naprej naraščala. Novembra se je obseg posojil povečal za 31 milijonov evrov, predvsem zaradi rasti stanovanjskih posojil in posojil tujcem. Posojila podjetjem so se po dveh zaporednih mesečnih prirastih novembra zmanjšala za devet milijonov evrov, medletno pa za 2,2 odstotka, še poudarjajo v BS.
Nedonosne izpostavljenosti bank (NPE) so se v zadnjem četrtletju lanskega leta začele povečevati v skupinah komitentov, ki so z epidemiološko krizo najbolj prizadeti. Kapitalski in likvidnostni položaj bančnega sistema po oceni Banke Slovenije ostaja dober. Rast bilančne vsote se je novembra 2020 nadaljevala. Medletno se je povečala za 8,2 odstotka, in sicer za 351 milijonov evrov na dobrih 44,2 milijarde evrov.
Vloge gospodinjstev so se novembra medletno povečale za 11 odstotkov in so prvič presegle 22 milijard evrov, in sicer za 61 milijonov. Še bolj, za 14,5 odstotka so se medletno povečale vloge podjetij, skupaj jih je bilo za dobrih 7,7 milijarde evrov. Slovenske banke so novembra glavnino sredstev, pridobljenih s prirastom vlog nebančnega sektorja, podobno kot v preteklih mesecih usmerile na račun pri centralni banki.
Na drugi strani medletna rast posojil nebančnemu sektorju ostaja pozitivna, vendar je z 0,5 odstotka najnižja po novembru 2016. Krčenje posojil podjetjem in potrošniških posojil se je nadaljevalo, medtem ko so stanovanjska posojila še naprej naraščala. Novembra se je obseg posojil povečal za 31 milijonov evrov, predvsem zaradi rasti stanovanjskih posojil in posojil tujcem. Posojila podjetjem so se po dveh zaporednih mesečnih prirastih novembra zmanjšala za devet milijonov evrov, medletno pa za 2,2 odstotka, še poudarjajo v BS.
Nedonosne izpostavljenosti bank (NPE) so se v zadnjem četrtletju lanskega leta začele povečevati v skupinah komitentov, ki so z epidemiološko krizo najbolj prizadeti. Kapitalski in likvidnostni položaj bančnega sistema po oceni Banke Slovenije ostaja dober. Rast bilančne vsote se je novembra 2020 nadaljevala. Medletno se je povečala za 8,2 odstotka, in sicer za 351 milijonov evrov na dobrih 44,2 milijarde evrov.
Sorodni članki
Hvala, ker berete Delo že 65 let.
Berite Delo 3 mesece za ceno enega.
NAROČITEObstoječi naročnik?Prijavite se
Predstavitvene vsebine
VEČ NOVIC
Predstavitvene vsebine
Komentarji