Banke z dobičkom predvsem na račun slabitev in rezervacij

Neto dohodek bank je letos do avgusta zaostajal za lanskim v istem obdobju, vendar se je dobiček pred obdavčitvijo na ravni bančnega sistema kljub temu povečal, in sicer zaradi sproščanja oslabitev in rezervacij, ugotavlja Banka Slovenije v mesečni informaciji o poslovanju bank. 

V prvih osmih mesecih je tako dobiček bank pred davki znašal 336 milijonov evrov (dobrih 63 odstotkov več kot v istem obdobju lani), ob upoštevanju dolgoročnega povprečja oslabitev in rezervacij pa bi znašal le tretjino doseženega. »Zato še vedno opozarjamo, da je vzdržnost tako ustvarjenih dobičkov v prihodnje negotova. Kapitalska ustreznost bančnega sistema je ostala dobra, kazalniki likvidnosti pa so se avgusta še izboljšali,« pri tem poudarjajo v centralni banki, ki jo vodi Boštjan Vasle.

V Banki Slovenije zdaj še ugotavljajo, da se po hitrem letošnjem okrevanju gospodarstva pojavljajo znaki umirjanja gospodarske rasti, tveganja za dodatno upočasnitev proti koncu leta pa se povečujejo. Kreditiranje gospodinjstev se je sicer avgusta še okrepilo; to je predvsem posledica ponovnega povečanja stanovanjskih posojil, upad potrošniških posojil pa se je ohranil na enaki ravni kot mesec pred tem.

Nedonosne izpostavljenosti bank (NPE) se sicer v celoti zmanjšujejo, vendar je avgusta znova začel naraščati delež skupine s povečanim kreditnim tveganjem. Hkrati se nadaljujejo že nekaj časa prisotni trendi rasti deleža NPE predvsem v izpostavljenostih do dejavnosti gostinstva in potrošniških posojil.

Vloge gospodinjstev so se po izraziti rasti v prvi polovici leta 2021 avgusta zmanjšale, medtem ko so se vloge podjetij, po upadu v drugem četrtletju, julija in avgusta povečale.

Povsem spremenjena bilančna vsota bank

Konec avgusta je bilančna vsota slovenskega bančnega sistema znašala 47,8 milijarde evrov, kar je približno toliko kot ob začetku zadnje finančne krize decembra 2008 – njena struktura pa je precej drugačna, izhaja iz podatkov BS. Skupni obseg kreditov nebančnemu sektorju se je zmanjšal s 33,7 na dobrih 24 milijard evrov, pri čemer so se krediti podjetjem znižali z dobrih 20 na manj kot devet milijard evrov, krediti gospodinjstvom pa so se povečali s 7,5 na dobrih 11 milijard evrov. Na strani pasive pa seveda izstopa močan porast hranilnih vlog prebivalstva, s 13,4 na skoraj 24 milijard evrov.