Banke v prvih desetih mesecih z več kot milijardo dobička

Slovenske banke so v prvih desetih mesecih dosegle milijardo 42 milijonov evrov dobička pred davki, kar je za dobro desetino (12,1 odstotka) več kot v istem lanskem obdobju. Po davkih je sicer dobiček dosegel dobrih 906 milijonov evrov. »Tudi letošnje povečanje dobička je predvsem rezultat povečanja neto dohodka, obseg neto oslabitev in rezervacij pa je ostal majhen, znašal je manj kot tri odstotke ustvarjenega bruto dohodka. Dobičkonosnost bank na kapital je presegala dvajset odstotkov in le malo zaostajala za vrednostjo v istem obdobju predhodnega leta,« so ob objavi mesečne informacije o poslovanju bank ugotavljali v Banki Slovenije.  

Banke zaradi visoke razlike med obrestnimi merami za naložbe in vire še vedno ustvarjajo nadpovprečno visoke neto obrestne prihodke, kar se ob sočasnem povečanju neto neobrestnih prihodkov odraža v visokem dohodku in dobičku. Neto obrestna marža se je tako v prvih desetih mesecih povzpela na 3,12 odstotka, kar je približno dvakrat več kot v obdobju 2018–2022. Pri tem so banke svoje operativne stroške do konca oktobra povečale skoraj za četrtino (23,7 odstotka) v primerjavi z istim obdobjem lanskega leta. 

Banke sicer še naprej kreditirajo predvsem gospodinjstva (prevladujejo potrošniški krediti), medtem ko kreditiranje podjetij ostaja šibko. Vloge nebančnega sektorja ostajajo stabilen vir financiranja slovenskih bank, pri čemer tudi letos izstopa priliv vlog gospodinjstev.

Njihov obseg se je povečal za 425 milijonov na 26,9 milijarde evrov, kar predstavlja polovico bilančne vsote bančnega sistema. Kot ugotavljajo v BS, so bili izrazitejši mesečni prilivi vlog prisotni v spomladanskih mesecih ob izplačilu regresa za letni dopust, medtem ko so se privarčevana sredstva v poletnih in prvih jesenskih mesecih zaradi sezonskega vpliva (dopusti, novo šolsko leto) predvsem porabljala.